SLIDER





intervju: v i x i

Ah, Vixi. Vixi in mačkoni, to je prva povezava, na katero pomislim ob njenem imenu. Njena ljubezen do njih - in do živali nasploh - je razvidna tako iz njenih ustvarjalnih projektov, kot iz njenega pisanja. Poglejte si samo tole srčno umetnino! Tudi sicer se zdi zelo milo bitje, predstavljam si jo (tudi s pomočjo njenega besednega avtoportreta) kot skrivnostno samotarsko umetnico iz kakšne knjige, ki prebiva na koncu vasi v slikoviti hiški, obkroženi z vrtom, deli svoj dom z mačkami in ob večerih ustvarja, o njej pa se med vaščani plete magična fama. :) No, Vixi pa ne upodablja le mačk, posebne in tako zelo ljubke so njene ploščice za na stene in vrata, njeno elegantnejšo in bolj prefinjeno kreativno plat pa dokazuje nakit naravnost filigranske izdelave.

kdo si?
Sem Vesna. Po poklicu grafična oblikovalka, ki je korenine pognala za računalnikom v manjši oblikovalski in produkcijski hiši, izključno zaradi dobre karme in toplih ljudi. Vsako leto posebej pozabljam prišteti eno številko k svojim letom, a če dobro pomislim, sem že krepko zakorakala čez magičnih trideset. Obsojena sem na nedokončane projekte, ker se sredi ustvarjanja porajajo nove ideje, ki se jih hočem lotiti takoj. Za to je moja skicirka vedno polna, končni rezultat pa butičen. Sem nekoliko samotarska, saj se rada družim le s prijetnimi ljudmi, teh pa ni na pretek.

kako poteka povprečen dan v tvojem življenju?
Moj povprečen rutinski dan ni nič kaj romantičen. Z veliko muko vstanem ob 5h, spijem kavo, nahranim mačke, se prebijem skozi jutranje zastoje v Ljubljano, sem v službi od 7h do 15h, se prebijem skozi popoldansko gnečo ven iz Ljubljane, doma počistim mačja stranišča, pojem večerjo in potem predolgo v noč rišem, ustvarjam, lenarim, crkljam svoje tri mačke, visim na internetu in zraven vsega tega poslušam televizijo.


kako si zašla v oblikovanje? je ustvarjanje tvoj full time job, hobi, nekaj vmes?
Lahko bi rekla, da je ustvarjanje moj full time job. V službi se ukvarjam z dizajnom, vendar mi pri tem delu manjka organskosti, saj je delo predvsem računalniško. Pomanjkanje stika z materiali in vonja po barvah kompenziram v prostem času. Odraščala sem obkrožena s slikanjem, kiparjenjem in drugim ustvarjanjem. Z mamo sva se, ko sem bila še otrok, neštetokrat ustavili v Narodni galeriji po sprehodih v Tivoliju. Šola za oblikovanje je bila moja prva in edina izbira. Po spletu okoliščin je moje ustvarjanje ostalo v amaterskih vodah, kar me pravzaprav veseli, saj si lahko privoščim popolnoma svoje kriterije.

kako bi opisala svoj stil oblikovanja, ustvarjanja? kakšno je tvoje vodilo, kaj želiš s svojimi izdelki doseči, sporočiti? kakšnim ljudem so namenjeni?
Moji izdelki morajo biti predvsem všeč meni, kar se morda sliši precej vase zaverovano, a samo taki imajo dušo in , lahko bi rekla, odsevajo moj stil. Vse kar naredim je nekoliko norčavo, po izgledu ljubko, včasih zelo nežno, z eno besedo »girlie«, čeprav sama nisem vedno takšna. Nemalokrat nastane vtis otožnosti ali zrcalo sveta, kot bi si ga sama želela. Ob ustvarjanju se mi v glavi pletejo zgodbe iz življenj ki me spremljajo in pogosto zelo intenzivno razmišljam o prejemniku, tudi če ga ne poznam. Upam da ravno za to ljudje v mojih izdelkih najdejo sebe ali delček osebe, ki ji je izdelek namenjen. Kadar moja risba, kos nakita ali ploščica izvabi nasmeh ali zasanjan pogled, je namen dosežen, če si na izdelku kdo spočije oči, ravno tako. Dosežki, na katere sem najbolj ponosna, so vsekakor tisti, ki koristijo zapuščenim živalim in tudi stvari ustvarjene s tem namenom imajo še posebej osebno noto.



kaj/kdo te inspirira?
Inspirira me mnogo stvari in ljudi. Največji vpliv name sta imela mama in dedek in še vedno se med ustvarjanjem motata po moji glavi. Konkretno inspiracijo iščem v naravi, svojih mačkih, knjigah, prijateljih, priljubljenih ustvarjalcih ter seveda na internetu, ki je zakladnica nedokončanih idej.

kaj še drugače rada počneš?
Obožujem morje, obožujem mačke, občasno rada brkljam po zemlji okrog rož na vrtu, rada imam dobro hrano in dobro družbo. Na trenutke sem pravi filmofil, včasih knjižni molj, včasih pa me razveseli hoja po naravi. Rada se potikam sama po starih delih mest. Preveč stvari rada počnem po malem, da bi lahko karkoli izpostavila kot hobi. Če bi mi finančna situacija to omogočala, bi veliko jadrala.

načrti in želje za prihodnost?
Želje so vedno prisotne, resnih daljnoročnih načrtov pa že dolgo ne delam več. Spoznala sem, da če delaš kar rad delaš in to delaš dobro, se priložnosti zgodijo same in v pravem trenutku.
Vixi, hvala za intervju in veliko veselja in navdiha za ustvarjanje še naprej!

9 komentarjev

  1. matilda pravi:
    Zanimiv intervju! Hvala.
    P.s. Vixi, pri bogu, zakaj pa tako zgooodaj vstajaš????

    OdgovoriIzbriši
  2. Vixi na Hallmarku bi pa lahko posneli en tak film o tebi...skrivnostna lepotiva s konca vasi z magičnimi rokami...No, oni bi našli že kakšen bolj kompakten naslov pa seveda bi bila kaka skrivnost v tvojem predvaškem življenju;-) (OK, sem prebrala Skrivnostno življenje čebel...)p.s. seveda sem komentirala intervju tudi na prejšnjem postu (come sempre) in me zanima zakaj tako zgodaj vstajaš, pa saj Slovenijo prevozimo v dveh urah;-)

    OdgovoriIzbriši
  3. Kolibri, pa saj ti si Nikki Lauda!

    OdgovoriIzbriši
  4. evo, matilda, zdaj pa imava! :) jaz sem pripopala tvoj komentar, ti pa istočasno vprašaš še na tapravem mestu. no, zdaj bo pa vixi ziher opazila.

    OdgovoriIzbriši
  5. Veš kaj je bilo najboljše, da ko sem komentar pripopala sem zagledal mojega prejšnjega (ki si ga ti gor dala) in me je skoraj kap, da sem ga ponovno usr...Tvajlajt cone ali kdo je tu nor;-)

    OdgovoriIzbriši
  6. Najbolj so mi pri Vixijinih ploščicah všeč mačji napisi aka komentarji. Točno to povejo mačori (kakorkoli oni to že povejo). Sem ena tistih mačje-pasjih mamk, ki sprašuje in odgovoraja, ko se pogovorja z žvalcami. Ena taka risanka. Pa nisem edina.

    OdgovoriIzbriši
  7. Vsa vesela - kolk komentarjev! in se izkaže da je to samo en kup enih tehničnih popravkov.

    ;)

    Pri tvojem scenariju Matilda, me pa vseeno malo skrbi to, da se takim skrivnostnim damam s podeželja, ki ob toplih sončnih dnevih s slamnikom na glavi režejo cvetove vrtnic, slej ko prej zgodi, da se zapletejo v kak umor ali kaj podobnega :/ Kar pa, če bodo ljudje še vedno tako delali z mački, ni izključeno pravzaprav.

    Ja, ob petih... Pol ure zjutraj porabim da odprem oči in pol ure da zrihtam sebe in mačke. Ob šestih štart in ob sedmih sva oba zagotovo vsak na svojem koncu Ljubljane.

    OdgovoriIzbriši
  8. Joooj kakšne lepe stvari! Sploh mačkoni so mi všeč!

    OdgovoriIzbriši

© PEPERMINT • Theme by Maira G.