SLIDER





ČEZ GOZD

nedelja, 29. januar 2012

Domov vodi več poti. Včeraj zjutraj sem peljala mimo smerokazov in s prvo vozila v najslabšo možno cesto, ki iz Borovnice vodi do minimajhne vasice Pokojišče. Nekje na sredini najbolj strmega klanca mi je postalo žal, da sem asfalt zamenjala za makadam. Ampak višje ko sem vozila, bolj je sijalo sonce in tisti bežni pogledi levo med gole krošnje dreves in meglo v dolini in žarke, ki so se prebijali skoznjo ... Uf. Ko sem končno (sicer le za 5 minut) zapeljala na asfalt, mi je odleglo. Od tam gre le še proti domu. Čez širni gozd, pa vendar. Mimo Laza, naše piknik rezidence, mimo Brejnic in nato levo, proti Dobcu. In tam, kmalu zatem, ko zaviješ levo, je na desni gozdarska koča. Na levi je balinišče, za baliniščem dolina. Pri koči sem ustavila avto in si drznila stopiti iz njega za eno fotko. Medvedi spijo, a ne. In ko sem vozila naprej in se bližala domači vasi, sem sredi gozdne ceste zagledala očijev traktor. Sem bila tako vesela, da sem zategnila ročno in mu povedala, kakšno trapasto odločitev sem naredila. Hm, ampak ko gledam tole slikco, se mi sploh ne zdi več trapasta. Na mrzlo, jasno, s soncem obsijano zimsko jutro, se ena punca v enmu avtu pelje proti domu. Čez gozd.

NAČRT RAZISKAVE "LOKEV"

ponedeljek, 23. januar 2012

Vsaka resna raziskovalna odprava potrebuje svoj načrt. In zemljevid področja, po katerem se bo odprava gibala. In z načrtovanjem je potrebno začeti dovolj zgodaj, da se vse do potankosti premisli in pripravi. In to smo storili tudi mi. Jaz in moji bratrančki in sestrične. Raziskovali bomo našo Lokev, ki leži ravno prav daleč od vasi, da je tam že skoraj divjina. In medvedi. In to. V Lokvi so žabe, kačji pastirji, pri njej pijejo srne in še marsikaj. Pozimi pa Lokev zamrzne in prav to je na sprehodu prejšnjo nedeljo sprožilo vprašanja, na katera je velika sestrična Katja bolj šlampasto odgovorila. "A kje so žabe?" In mrestu je rekla "mrošt", ajej. In potem ni bilo več poti nazaj, Katja je začela z razlago in obljubila, da bomo preučili Lokev. Tako kot pravi raziskovalci. In naredila bo delovne zvezke za vse. Prvič bomo šli na raziskovalni izlet za Veliko noč. Vid bo prinesel ribiško mrežo, Nika pa pipec in ruzak. In imeli bomo malico in vse, kar bi morebiti potrebovali. Otroci so bili navdušeni. Tako navdušeni, da bi šli najraje kar takoj po vse potrebno. Katjo je malo zaskrbelo. "Najprej moramo narisati načrt." In smo ga. Evo ga, zgoraj je, sicer malo popljuvan s solato naše papige, ampak grafitno na belem je zarisan. Načrt naše vasi, s smermi neba in vsemi pomembnejšimi točkami in objekti. Zdaj ga mora Katja samo še "odfotokopirat" in si sposodit knjige v "knjiženci". In se napiflat vse o ekosistemu, kakršen je mini mlakca. Spomladi pa pričnemo s prvo odpravo na Lokev.

Srčno upam, da imate tudi vi kakšen načrt, ker drugače bo dolgčas.

EPICA

sobota, 21. januar 2012


Včeraj je Ljubljana gostila Epico, predavanja in podelitev nagrad za kreativnost v oglaševanju. To je eden od zmagovalcev večera, zvočni logo za hamburško filharmonijo. Briljantno.

Navdihuje me vse, kar je kreativno in inovativno. V nedeljo sem poslušala nedeljskega gosta na Valu 202. Gospod je bil doktor kemije, vede, ki mi je od vseh najmanj blizu in me ni nikoli privlačila. Ves čas je poudarjal, da je kreativnost ključna tudi za naravoslovje. Hm, sem si mislila svoje, ne ti meni... A me je gospod prepričal, da je kemija še kako kreativno polje. A brez znanja tudi kreativnosti ni in če ne obvladaš stroke, nimaš z njo kaj početi. Tako, zamislila sem se nad svojo kreativnostjo, ki jo velikokrat navajam kot eno svojih kvalitet :) Ampak včeraj, ko sem sedela v dvorani in prisluhnila govorom nekaterih vidnejših imen iz sveta oglaševanja ter gledala vizualne primere, sem čutila to kreativnost in čisto veselje do dela v zraku. Tisto nekaj, kar žene možgane, da iščejo asociacije tam, kjer jih ne bi nikoli pričakovali in dela pusto branžo produkcije in (u)porabe vsakdanjih izdelkov zabavno, zanimivo in posebno. Še posebej je s svojim nastopom navdušil Heiko Freyland, kreativni direktor hamburške oglaševalske agencije kempertrautmann. Idej ne smemo skrivati zase, ampak jih deliti. Boljša je ideja, z večimi jo moramo deliti, saj le tako postane popolna. Tko, mene taki ljudje inspirirajo. Uspešni in kreativni. In delovni in radovedni in vedoželjni. 

5: ALJOŠA BAGOLA

sreda, 18. januar 2012

Ooo, po dolgem času spet gostim nekoga v rubriki 5 reči. Aljošo sem k zapisu njegovih petih povabila predvsem kot glasbenika, saj je Ikono eden mojih ljubših domačih glasbenih projektov, a se zavedam, da počne še vse kaj drugega. Aljoša Bagola je namreč tisti, ki ga pri nas zagotovo največkrat omenimo, ko govorimo o oglaševanju. Je pa tudi res, da najbrž nihče ne zna o oglaševanju govoriti na tak način, kot to počne prav on.  Če vam je všeč ali ne, meni je v čast, da Aljoša deli svoje navdihe na Pepermintu, pa čeprav, kot pravi sam, so ti pretežno zazipani.

J.L. Godard: Bande a part, plesna scena
Najbrž najbolj kul (filmska) koreografija vseh časov.
*Škoda, da celotne scene z originalno glasbo  na YouTubu ne morem najti (link vodi do 25s klipa), saj so večino klipov remixali s priredbo Dance with me prirejevalnih Nouvelle Vague .

Helmut Newton – Polaroids 
 Pontifex maximus moderne fotografije mi je v zadnjem času v navdih s knjigo polaroidov. Skorajda izumrlemu mediju je Helmut vdihnil brezčasnost. In to kljub temu, da sta zakonca Newton večino njegovih testnih polarodiov uporabljala kar kot podstavke za vino na večerjah za goste :) 

Špica True Blood
Preprosto: špica špica.

Spot & komad Iron benda Woodkid

Francoski supertalent Yoann Lemoine je tako izvajalec glasbe kot tudi režiser enega najbolj navdihujočih spotov po videu Sabotage, ki ga je za Beastie Boys posnel Spike Jonze. *Seveda je Spikov vseeno boljši, hehe.

Jimi Hendrix – Voodo chile 
Človek, ki kanalizira električno kreativnost, nenadkriljiv stil in genijalnost tudi iz zdrajsanih filmskih in studijskih trakov iz sedemdesetih. Kar strašno obžalujem je, da z Milesom Davisom (za katerega seveda veljajo isti pridevniki kot za Jimija) nista nikoli uspela udejaniti dogovorjenega sodelovanja.

BETON

torek, 17. januar 2012

Glede na to, da znam vklopit mešalec, zamešat malto in beton* ter upoštevajoč izračun, da je to razmeroma poceni gradbeni material, se mi zdi ka malce čudno, da se ga tako zelo branimo in prekrivamo z vsem možnim - od lesa, linoleja, ploščic, barvami. Ja, deluje malce hladno, malce puščobno, a po drugi strani tudi drugačno in sodobno. Neuničljivo. In barve gredo krasno zraven! In les takisto. Fotke s Pinteresta so čeden dokaz.

*zato pa toliko bolj sovražim čiščenje karjole, mešalca, kel in ostalega zidarskega orodja, kar našega očita vprašte!

ČETRTEK

ponedeljek, 16. januar 2012


*pozabljena objava za nikoli pozabljen ponedeljek*
/jutri pa štartamo blogerski teden z bazilikinim žrebom in novim gostom v rubriki 5/

Četrtek je bil nekdaj moj najljubši dan v tednu. To je bil dan za ejtis, dan za badminton. Zadnje čase do četrtka nimam posebnega odnosa. Okej, lažem, saj imamo sproščene četrtke (ki jih moramo obvezno nehat špricat!). Ta četrtek je bil zame prost dan, ki sem ga vseeno splanirala do zadnje minute. Postanek na delu vsaj za eno konkretno dozo smeha, malica/kosilo v Guštu, sprehod po mestu, ko zaradi sonca nisem videla meter pred sabo, pa me je vseeno tako zelo zeblo v roke, da sem morala fotkat z rokavicami na njih. Tako zimo imam rada, a kaj, ko se bo kmalu sprevrgla v sivo, mokro in ledeno. In ko bo sredi marca naletaval sneg, bom priklikala nazaj na to objavo in se spomnila tega četrtka. Tudi zaradi takih reči imam Pepermint.


ObLIKE - razstava članov DOS

petek, 13. januar 2012























V prvem preddverju Cankarjevega doma od 5. januarja pa do 6. februarja razstavlja Društvo oblikovalcev Slovenije, na kratko DOS. Na razstavi z naslovom ObLIKE so predstavljena dela s področja vizualnih komunikacij, industrijskega, unikatnega in modnega oblikovanja, scenografije in fotografije. Razstava je osnovana okoli vprašanja o všečnosti in ustreznosti, pri čemer se všečnost navezuje na vsem znano družabno platformo FB, kjer je všečnost pridobila povsem nov pomen, rezultat klika na gumb brez premisleka in pomena. Zato želijo z razstavo pripraviti obiskovalce in oblikovalce tudi do tega, da razmislijo, kako se v poplavi instantnega dojemanja, hitre presoje in "lajkanja" oziroma "všečkanja" upreti in ob tem ohraniti oblikovalsko dostojanstvo.

RUZAK!

četrtek, 12. januar 2012

Talep ruzak, ki se mu pravilno in z izbranimi besedami reče MESSENGER ROLL TOP PACK. Ena super pogruntavščina, pri kateri ima prste zraven tudi naša Embrace Neža. In stavit grem, da sem po tejle  budimpeštanski ulici hodila tudi jaz, vsaj znana mi je ravno tako, kot da bi bila že tam.

Drugače pa ... v novem stanovanju imamo uajrles in jaz sem taka budalaština, da si ga nikakor ne znam usposobit. Zato je na Pepermintu bolj kot ne dolgočasno. Zdajle grem eno razstavo pofotkat, na Grad grem na en sprehod zatem, in obljubim, da bodo nove objave tule karseda hitro. Recimo v soboto :) Uživajte v sončku, menda nas prihodnji teden čaka Sibirija.

TRI BOTRE LISIČICE

torek, 10. januar 2012

To je ena ful čudna fotka enega ful lepega plakata, ki me je pričakal doma, na varnem v moder rožast papir oblečen tulec. Na plakatu je velikanska ilustracija iz ene mojih najnajljubših slikanic, ki sem se je kot otrok sicer malce bala zaradi preobilja barv in vzorcev, danes pa lahko samo gledam in gledam in vsakič najdem nekaj novega. Plakat bo počakal na otroško sobico, ki ne bo moja, ampak od mojih mulčkov/nečakov/nečakinj.  Matilda, hvala ti!

POČITNCE!

sobota, 07. januar 2012


Spet sem šla malo ležat v travo nad našo mini vas. Trava, kjer jeseni rastejo marele, trava, po kateri sem eno poletje vsak večer tekla do češnje na koncu travnika (levi zgornji kot prve fotke), trava, ki je moje zavetje, ko ga vsake toliko potrebujem. Prisežem, da je ta trava vedno topla, tudi novembra in januarja. Je pa res, da poleti nikoli ne legam vanjo. Kače pa to. Pod to travo je pašnik, na pašniku sta konja. Iz dimnikov se kadi in sestrične mi stečejo v objem. Moje punce z lunce. Ne dovolijo mi, da jih slikam in potem one slikajo mene. Zdaj grem pa kaj sladkega speč in zamesit testo za pico. Počitnce!
© PEPERMINT • Theme by Maira G.