SLIDER





ŽIVLJENJE V MALEM

Vsi imamo v življenju neka načela in mini zapovedi, po katerih se trudimo živeti iz dneva v dan. Na začetku, ko smo še mini osebnosti, nam jih razlagajo starši, mame, ati, učitelji, vodniki pri tabornikih itd. Potem, ko že razmišljamo o sebi in svojem življenju in se malce bolj (s)poznamo pa pridejo v našo dušico tudi naše male mantre. Jaz sem kaj hitro ugotovila, da mi veliko pomeni svoboda. Valda fizična, še bolj pa mentalna. Svoboda duha, misli, srca. Rada sem sam svoj šef in zelo težko "ubogam". Ko moram kaj narediti, ker tako pač je, se nekaj v meni skrči in zares težko vdihnem. Takrat moram res samo sebe spomnit, da moja vloga v tem svetu ni le ena. Več jih je, boljše je, pravzaprav, vsaka pa zahteva različen delček mene. Še vedno pa se nič ne more primerjati s svobodo, ki si jo dajem sama in ki mi jo recimo daje ta blog. In to je vedno bolj v meni, ta navezanost na ideje, ki so moje. In ki jih želim uresničiti sama. Zase. In potem šele za druge. Šur, za to rabiš neskončno veliko poguma, ali pa tudi ne, morda rabiš le en mičken premik, da padeš z najvišje rampe nad bazenom. In padat z zaupanjem vase je neki najboljšega v življenju. Okej, to so hecne modrosti za 27 let staro punco (hecno, še vedno ne razmišljam o sebi kot o punci, ne pa o ženski, no, mladi ženski), vem. Po drugi strani pa so ta leta tudi neštete izkušnje, sanjarjenja, pogovori, odločitve, ljubezni in prijateljstva, smeh in ponos, skrbi in žalost, zmeda in razočaranje, pogum in hrabrost. Ko veš, kdo si, se življenje šele začne. Z vznemirljivim pogumom gledat naprej, s pomirjenim srcem pa nazaj, je najveličastnejši občutek. Je fakin težko in kdaj ne gre brez zavozljanih pljuč ... Ampak še vedno si s sabo, še vedno se imaš, v tebi pa cel svet neuresničenih idej, želja, ciljev. In to je moja mini zapoved. 


10 komentarjev

  1. Lepo si napisala, sedemindvajsetletnica (jaz ne bom več dolgo, mimogrede, in mi sploh ne gre v račun! when did that happen?), še posebej tole: Z vznemirljivim pogumom gledat naprej, s pomirjenim srcem pa nazaj, je najveličastnejši občutek. (za citirat)

    Me je pa to spomnilo na nekaj drugega, kar je rekla Lady Mary (Downton Abbey), da ima občutek, da ji življenje polzi med prsti, no, tak občutek imam jaz že dolgo časa, pa ne vem, kako se ga znebit, ujet življenje in se it z njim rokoborbo in ples in objemanje.

    Aja, tudi jaz ne ubogam rada, če pa mi kdo reče, zakaj ne moreš preprosto ubogat, se mi pa čist sname:)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Vem, kaj misliš (in se spomnim, ko je Lady Mary to povedala, ah, Dawnton!). Po moje ta občutek pride, ko smo ravno toliko stari, da se zavemo, koliko let je za nami, ki smo jih preživeli brezskrbno in tako malo frfotavo. Potem nas pa ujamejo skrbi in malo tudi strah pred tem, kaj bo. Pa kar ne veš, kaj bi, bil še vedno mlad in nor, ali se šel tazaresno življenje. Taka čudna panika. Seveda vsesplošna družbena klima nič ne pomaga pri boljšem občutku. Imaš pa ti družinico, to je spet druga dimenzija. <3 In delaš take stvari, ki niso in ne bodo neopažene. In to je to, ne smemo nehat delat, kar imamo zares radi, pa tudi če naskrivaj in kar tako, na blogu.

      Joj, danes pa res rešujem svet :D

      Izbriši
  2. Katja, se podpišem pod tole. Pošiljam en velik objem in želim lep dan.

    OdgovoriIzbriši
  3. Enostavno morem komplimentirat, ker je to tako iz srca in lepo napisano. In tisti stavek, ki ga je že Zulejka omenjala je res za citirat. Si ga shranim s pripisom tvojega imena. Kaj pa naj jaz rečem ko jih imam devetnajst, pa znam modrovat, da najdem zelo težko nekoga mojih let, ki bi modroval z menoj.
    In če je to hecno za 27-letno punco, kaj se pa potem dogaja z menoj? (:
    In padat z zaupanjem v sebe, je nekaj najboljšega, saj veš da ti res nič ne bo. (Ta misel gre tudi v memory.)
    Hvala za to, ker jutro je potem desetkrat lepše.

    OdgovoriIzbriši
  4. Draga Pepermintkova Katja, res si lepo napisala. Sicer imam malce vec kot let kot ti, ampak kaj bi to, punce smo, dokler se nam tako zdi! Zelim ti obilo iskrivih idej, poguma in zaupanja vase. Ves kaj, vcasih, ko se odlocis za svojo lastno pot, ki morda ni tocno taka, kot so si jo drugi predstavljali zate, je tezko in te je malo strah, ampak vztrajaj, ker nic ne odtehta svobode in izkusenj, ki jih na lastni poti pridobis. In mislim, da ti poguma in vztrajnosti ne manjka.

    Se tudi strinjam z Zulejko: tvoj citat si bom napisala v moj zvezcic.

    Na sanje (pa naj so se tako nenavadne), na zelje, na cilje, na gradove v oblakih. Lepo poletje ti zelim!

    OdgovoriIzbriši
  5. Pozabila si omeniti pri skavtih.:D Sama sem podobnih (oziroma kar enakih) misli in včasih se mi zdi, da sem en redkih pripadnikov izumirajoče vrste obsedencev z nadzorom, ampak sploh ne gre za to - point je v svobodi, hvala za ta reminder. Res je super prebrat svoje dojemanje izpod prstov nekoga drugega.

    P.S.: Tudi jaz sem ravno prilezla do 27, tako da cheers for 27.;)

    OdgovoriIzbriši
  6. Živeti življenje zgolj in samo po svojih pravilih je zelo drzno. Težko uresničljivo. Pa tudi najlepše. Le redkokdo si to dovoli in le redkokomu je to dovoljeno.

    So pa ljudje, in ti se mi zdiš ena od takih, ki živijo življenje v paraleli. Zavedaš se svojih vlog (in odgovornosti), kljub temu pa si ne pustiš vzeti svojih sanj.

    Moja ljuba prijateljica je, ko je izvedela za hudo diagnozo, vse zadržala zase, zavrnila zdravljenje in počela le tisto, kar ji je bilo ljubo. Z njo sem hodila na tetoviranje in mi ni bilo jasno, od kod ji želja po tatujih. Mi je hitro postalo jasno. Skratka, življenje je eno, naše je in treba ga je ŽIVET. Uživaj, K.


    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. zanimivo, da govoriš o tatujih. ker to je pravzaprav tudi moj tatu. hvala in upam, da je bilo vse okej, tako ali drugače.

      Izbriši
  7. Življenje polzi med prsti res je, draga Zulejka... Ampak samo toliko časa, dokler ga pogumno ne vzameš v svoje roke tako kot pepermintka. In ceniš vsak trenutek, ki ti je dan. Vsak dan posebej je poln, neponovljiv in hkrati nova priložnost, da se vkleše v srce. Tudi, če je kakšen vmes mrzu in deževen, je pa tak najbrž zato, da te spomni kaj vse imaš. Ve drage + - 27 letnice ste zlate in modre punce, veliko veselja in lepih reči vas še čaka ;).

    OdgovoriIzbriši

© PEPERMINT • Theme by Maira G.