NEKEGA LEPEGA DNE

NEKEGA LEPEGA DNE

četrtek, 4. avgust 2011

...sem okoli hiše iskala primerne deske, da sem iz dveh lesenih koz naredila mizo. Postavila sem jo med našim in sosedovim vrtom, ki je pravzaprav sadovnjak. Ampak na vasi je velikokrat tako, da meje med našim in sosedovim ni. Kakorkoli že, ko je bila miza sestavljena, sem čeznjo pogrnila malce obrabljeno (lepolepo) posteljnino in se šla igrico popoldanski čaj/malinovec s pušeljcom in mafini. Že dopoldne sem z belo akrilno barvo pobarvala steklene lončke, ko sem iskala primerno vejo za stojalce, sem spotoma nabrala tudi šop suhih vej in pobarvala še te. Iz njih sem spletla pogrinjek. Ko sem po opravljenem fotkanju koooončnoooo vse potrebščine uspela znositi v hišo in pospravila koze na svoje mesto, sem sklenila, da se tega ne bom šla več. Enostavno me preveč utrudi in za teh nekaj fotkic... nima smisla. Da bi se pa katera od sester javila za asistentko, o, to pa ne! Edini interes, ki ga kažejo za ves moj trud, se vedno znova začne in konča pri: "A lahko en mafin?" :)

Ampak najbrž ne bo minilo veliko časa in jaz bom spet okoli hiše nosila potovalko (ja, potovalko!) z vsemi možnimi rekviziti in postavljala imaginarne dogodke. Taka pač sem.

PREBERI

DAN PRED DEŽJEM

DAN PRED DEŽJEM

nedelja, 15. maj 2011

še včeraj sem si v toplem proti-večeru zaželela ležanja na dekci, v kratkih hlačah, z beležko in lounliplenetom. danes sem si želela samo ležanja pod kovtrom in kakšne risanke. slednjo imam vedno kakšno na zalogi in tokrat me je v mapici čakala prečudovita animiranka. toplo toplo priporočam. l'illusionniste. kaj ne bo čudovita, če je imel prste vmes že dolgo pokojni jacques tati, ki je že desetletja nazaj napisal ganljiv scenarij. zdajle pa arči briše svoj popolnoma zabasan spomin, jaz pa bom odprla nov zavihek in preurejala html v bodoči pepermintovi kamrici. če pa kdo vidi v prihodnost, naj hitro pove, kakšno vreme bo v soboto - saj veste, pepermintov piknik da ali ne. :)

PREBERI

JE TO RES POMLAD?

JE TO RES POMLAD?

ponedeljek, 28. marec 2011

ko sem v soboto popoldne prišla domov, sem oblekla moj sprehajalni anorak, se pokrila s kapo (bril je skorajda topel pomladni veter) in z desnico (super paše tja:) prijela fotoaparat. ko sem z našega vrta hodila proti moji standardni sprehajalni poti, sem kar poskakovala in juhuhujala. pomlad sem čakala tako komaj, da je težko razložiti, sploh ljudem, ki pri zimi ne vidijo nič slabega (jaz pa nič dobrega, heh). sprehod je bil dolg, šla sem tja, kamor si leta nisem upala zaradi medvedov, ležala sem na preperelem listju in fotografirala iz čričkove perspektive in srce mi je prhutalo in bila sem povsem srečna. vas odpeljem s sabo...

ljubljana, beat that! :)

PREBERI

:)

:)

nedelja, 20. februar 2011

o tem projektu je anonimni storilec (za bolj tekoč tekst bom uporabljala moško obliko, ampak naj vas to ne zavede v prepričanje, da je storilec moški!) sanjaril že leta. fascinacija nad stritartom ga je gnala v načrtovanje, iskal je primerno lokacijo, med sprehajanjem po dotični vasi izdeloval načrt s primernimi mesti za umetnije, izbiral pravi dan, pravi čas, skratka - pravi termin za izvedbo gverilske akcije. vse z enim samim namenom! narediti mini vasico malce bolj urbano, presenetiti prebivalce z nepričakovanim, polepšati komu dan (khm, ali pa tudi ne:). minljivost ustvarjalnega medija - krede, je napetost zgolj stopnjevala. kajti že naslednji dan je spet zapadel sneg in izpral trud urbanega robinhuda. je sploh kdo opazil njegovo intervencijo v zaspan eksterier male hribovske vasice? je kdo zabentil, se je kdo nasmehnil? ah, naravnost epsko!

PREBERI

POHIŠTVO IZ INDUSTRIJSKIH PALET

POHIŠTVO IZ INDUSTRIJSKIH PALET

petek, 4. februar 2011

moja postelja je iz palet. doma so se mi seveda smejali, ko sem jim razkrila svoj plan s paletami, ampak jaz res ne maram običajnih postelj. zdijo se mi kot ena ležeča omara. :) nova zglancana paleta iz svetlega lesa stane okoli dvajset evričev, če se prav spomnim. ker se je name obrnila pepermintova ogledovalka, ki išče inspiracijo za posteljo iz palet za svojega sina, sem se spet lotila brskanja za idejami. morda pa še komu pridejo prav.

za več idej pokukajte semle.

belo pobarvane palete so sploh šik. kaj pa vi, bi imeli tako pohištvo doma? ali vsaj na balkonu, terasi ali vrtu?

PREBERI

♥ MALI SKRIVNI VRT ♥

♥ MALI SKRIVNI VRT ♥

torek, 18. januar 2011

da vsako leto kooomaj čakam, da se sneg začne taliti in se pod njim začne kazati svetla zelena travica, ve vsak, ki me vsaj malo pozna. pomlad je moj najljubši letni čas, obdobje okoli velike noči pa sploh. če sije sonce in ni snega, seveda. tudi zato me je toplina in svetloba sonca ta vikend tako razveselila. v soboto sem po vožnji z vlakom (in opazovanju košut, ki so sredi belega dne ležale med topoli na ljubljanskem barju - čudovit prizor!) in kruhovih cmokih z golažem (njami!) pripravila opremo in se odpravila na ekspedicijo.  podobno kot medvedek pu. v nedeljo po prvi vožnji moškega slaloma pa sem se preselila pred hišo. oči se je kot ponavadi umaknil na varno, požvižgavala sem si, mačke so se mi zapletale med noge, pred čebelami sem bežala v verando. :)

in tako sem zasadila prve pomladne vrtičke v glinene lončke.

za mini vrtičke potrebujemo: glinene lončke, zemljo, rastlinice s koreninami, mah. za dekoracijo pa še žico (cvetličarska je več kot kul), selotejpke iz blaga (kako se ga naredi, si lahko ogledate tule), po želji tudi striporaste ptičke (jaz sem dva kupila, dva pa sem že pred leti rešila z nekega šopka).

lončke sem porisala z mojim najnovejšim odkritjem - belim flumastrom. ful fina stvar. kot vidite zgoraj desno, sem porisala tudi steklo (pokažem jutri), povsem lepo pa flumaster prime tudi na glino, papir in blago. lončke sem najprej nameravala prelepiti s servetki ali kar s trakovi iz blaga, a sem si premislila. morda pa se jih kdo med vami loti tudi tako. za okras iz žičke in selotejpka napravimo nabodalca. ne morem opisati, kako zelo uživam pri takih malih prčkarijah. :D

v naslednjem koraku v lončke skoraj do vrha nasujemo zemljo. lahko je tudi s kakšne krtine, lahko pa pobrskamo okoli hiše in najdemo lonček s posušeno cipresko, ki ždi v perfektni črni zemljici. ta seveda kar kliče po ponovni uporabi. iz nabranih, izkopanih in izruvanih rastlinic izberemo želeno in zasadimo male džungle in pragozdove. obložimo z mahom, v vsak lonček pa zapičimo še kak okrasek.

takole izgledajo moji.

a niso adorable? hm, čeprav doma nihče ni bil ravno navdušen, ko sem jih postavila za centerpiece na mizo pred kosilom. pa kaj, tudi če bo -10°C, tudi če bo pol metra snega, zdaj vem, da se pod njim že skriva zelenje in da bodo slepice pod njim počakale name in na marec.

PREBERI