SLIDER





g r a f i k a
Prikaz objav z oznako g r a f i k a. Pokaži vse objave

POCENI LASERSKA GRAFIKA - REPORT

torek, 6. september 2011

Ja, to je dnevna svetloba. Včeraj kljub vsem dobrim namenom nisem prišla do Šiške na otvoritev razstave poceni laserske grafike. Pa smo šle danes popoldne, na ogled in po kakšen poceni print. Ampak čez dan so tiskalniki počivali, tako da smo ostale brez.  Še bolj kot printi sami so bili zabavni vprašalniki pod vsakim listom. Po njih lahko sklepam, da naši artisti niso ravno talentirani šoferji :) In se opravičujem fantu s prve fotke, ker je na njej.

INTERVJU: TEJA KLEČ | TEJAIDEJA

četrtek, 11. avgust 2011

Teja. Teja Ideja. Tista oblikovalka, ki ji natipkane besede tečejo prav tako podmazano kot računalniška miška. Vse pepermintove intervjuje sem navdušeno prebrala, a pri Tejinem sem se najbolj naglas smejala. Zabavna in nadvse duhovita je, prav takšna pa so tudi njena vizualna dela. Za slikovno dopolnilo intervjuja je izbrala predvsem dela, ki so bila zavrnjena in so obležala v predalu. A niso kul? Je zaljubljenka v glasbo (le preberite in kliknite njene predloge), v črke in čokolado in, se mi zdi, zelo močno tudi v življenje. Bi rekla, da se njeni sodelavci izvrstno zabavajo v njeni družbi. Draga Teja, štrikat te bom pa še pred zimo naučila jaz, v zahvalo za ta super intervju!
KDO SI IN KAJ POČNEŠ?
Sem špeglarca iz Ljubljane, ki jo je mama celo otroštvo v zadregi opravičevala prijateljem in znancem. Naša rada riše, je rekla, ker sem se ob prvi priliki zatekla k barvicam in papirju, da mi ne bi bilo treba poslušati dolgočasnih pogovorov velikih tet z nalakiranimi nohti. Zdaj si nohte lakiram tudi sama, še zmeraj pa se ne morem otresti nadležne zmerljivke, da rada rišem. Jaz namreč ne rišem, ampak načrtujem in oblikujem sporočila ali izdelke, ki nagovarjajo tisto publiko, ki bi jo moji naročniki želeli nagovorit. Recimo, da sem nekakšen Cirano DeBergerac, ki zna z besedo in sliko očarati izbrance svojih naročnikov.
Majica z borosano je nastala v Armadi. Naredili smo serijo borosan z različnimi vzorci.
KAKO PONAVADI POTEKA TVOJ DAN?
Vsako jutro se zbudim in si dovolim samo še pet minut. Vržem se na finto in drnjoham vsaj še deset minut. Po prvi kavi komaj čakam kosilo. Kosilo je vedno začinjeno z dobro družbo Luksovcev in kdaj pa kdaj še s kakšnim ščepcem Tomata, Romana, Milanke... Takoj po kosilu z našo Luks Ivono napletava, kaj vse bi se dalo početi zvečer. Pozimi me sicer ne vleče ven. Pozimi zvečer končam na svojem najbolj udobnem kavču. Vsako zimo si rečem, da se bom naučila štrikat.
OBLIKOVANJE - KAKO SI ZAŠLA V TA SVET IN KAKO JE POSTALO TVOJ POKLIC?
Ker sem nekje na pol poti ugotovila, da ne bom operna solistka, sem kolebala med literaturo in oblikovanjem. Po srednji šoli za oblikovanje, so me ovenčali z nazivom grafična oblikovalka in ker so se vsi meni dragi sošolci vpisali na likovno akademijo, se mi je zdelo najbolj naravno, da se podam kam drugam. Kaj bo svetu toliko oblikovalcev, sem si rekla. Ker me je vleklo k filmu in gledališču, sem se vpisala na dramaturgijo. Besede so mi od nekdaj šle z jezika, se zlahka odtisnile na papir in vtisnile v spomin bralcev. Srednješolski sošolci so mojo besedno veščino radi ponucali v svojih kreacijah in z njimi sem ohranila stik v času študija.

Postalo mi je malo mar za naše gledališče in pri našem filmu je bilo premalo prostora, a sem se vseeno trudila ostati pri literaturi. Prevajala sem leposlovje in ker je to zelo samotno opravilo, sem zvečer potrebo po družbi potešila kot kelnarca v Saxu. Vmes sem oblikovala ovitke za kasete (ja, kasete), ki so jih kompilirali fantje znani kot Radyoyo. Pa nisem oblikovala samo kaset, tudi letake in plakate, ki so vabili na njihove dogodke, pa majice, obeske za ključe in ja, kasneje še cdje ...

In potem so me lepega dne poklicali na Armado, da bi nadomeščala Katjo, medtem, ko je šla nekam na počitnice. Mi smo se na Armadi vse dni šli počitnice, kdaj celo za vikend. Včasih pa smo z ljubljanskih Prul skočili v Beograd al na Švedsko. Med tem pa ušpičili vraga in pol. In zato sem se naposled odločila, da bom oblikovalka, ko bom velika. Priložnostno tudi tekstopiska. In to takšna, ki si izmisli, načrtuje in oblikuje blagovne znamke. Danes to počnem v najboljši družbi bande, ki se ji reče Luks. Na Luksu je glih tko fino kot na najbolj razburljivih počitnicah.
Zavrnjen predlog plakata (zgoraj) in vrečka  za Sejem akademske knjige. Slogan "Sejem knjige, žanjem misli! " je delo briljantne teksopiske Saše Eržen.
KAKO BI OPISALA SVOJ KREATIVNI SLOG? ČEMU OSTAJAŠ ZVESTA NE GLEDE NA NAROČNIKA IN PROJEKT?
Ne glede na naročnika ostajam brezpogojno zvesta naročniku. Tako je zapisano v kodeksu naše stroke. Moj poklic je disciplina, ki se poslužuje likovne govorice za izražanje sporočil naših naročnikov, ki so usmerjena k njihovim odjemalcem. Ni prostora za afnarijo. Vedno moramo izražat naročnika. Sebe izražajo pa umetniki. Kar je gotovo zapisano v njihovem kodeksu. Oblikovanje vidnih sporočil namreč ni umetniška panoga. Je prej obrt. Drži pa, da se v izdelkih in načinu pripovedi prepozna oblikovalčev rokopis. Prepoznati nas je mogoče, četudi kdaj pod izdelek nismo podpisani. Mene najbrž prepoznaš po barvni paleti, zaobljenih oblikah in po tem, da ne glede na sporočilo, od gledalca zahtevam, da se nasmehne.
Triptih ilustracija je  nastala na Luksu kot zafrkancija za lastno dušo in za krancljanje prazne stene.
KOGA V SVETU DIZAJNA NAJBOLJ OBČUDUJEŠ IN ZAKAJ?
Uf! Takih je pa malo morje. Kljub temu pa bo moj odgovor za moje kolege najbrž dolgočasno predvidljiv. Ne morem se naprimer nagledati mojstrovin Saula Bassa, Paula Randa, Erika Spiekermanna in Massima Vignellija. Pa izdelkov prima črkoriske in zbadljivo zabavne grafične esejistke Jessice Hische prav tako ne. Da o svoji zatrapanosti v Franka Chimera in Nicholasa Feltona sploh ne zgubljam besed. Pri vseh, poleg likovne veščine, neskončno občudujem njihov pogled na svet, ki ga podajajo vsak na svoj način v različnih oblikah. Franka v njegovih razmišljanjih spremljam na njegovem blogu in predavanjih. Jessica pa vedno znova preseneti s kakšno uporabno zadevo  ali zbadljivim izdelkom.

Doma je prav tako cel kup soborcev, ki jih občudujoče gledam. Če jih naštejem, tvegam, da kakšnega po krivici pozabim. Rada sem delala z Darkom Miladinovićem, rada imam Tomata, všeč mi je, ko vidim kaj od mojstrov iz Grupe Ee, pa kako razmišljata Ilovar Stritar mi je blizu in kar skuhajo v Gigotu je vedno dobro, pa Jan, ki sedi v Kabinetu 01 mi je zelo ljub. In takšno neverjetno srečo imam, da za okroglo mizo v Luksu sedim s Primožem. Primož Pislak je inženirsko preudaren, ko načrtuje, ko se loti pripovedi, jo poda s pestrimi likovnim izrazom in je mojster perfektne izvedbe. V Luksu sem zato, ker smo uigrana tolpa, v našem brlogu nam je res lepo in složno se trudimo delat tako, da je najbolj prav.
Joj, kdo manjka? Gotovo kdo manjka. Brez zamere.
Plakat za Broja in Kradljive brisač pa je realiziran. Za muzkontarje je super delat, ker so najbolj hvaležni naročniki.
INTERNET - NUJNO ZLO ALI ZABAVA? TVOJE NAJLJUBŠE SPLETNE STRANI, BREZ OGLEDA KATERIH NE MINE TVOJ DAN?
Internet je hitra cesta do informacij. Za firbca, kot sem jaz je to raj in sploh si ne predstavljam, da ga ne bi bilo. Spet bi morala plačevat članarino v NUKu in kupovat debele leksikone. Mislim, da se bo čas kmalu delil na čas pred in po internetu. Je pa jasno odvisno v katero zajčjo luknjo se poženeš. Na internetu me s poti do znanja vedno zanese še na čajanko.

Na čajanko dnevno zavijem k tebi, pa k Swissmiss in k Jani Orsolic. Prebiram kar zapiše že omenjeni Frank Chimero, preverim kaj so izbrali in zapisali na medijski platformi, ki se ji reče Good ter koga priporočajo pri Form Fifty Five. Na facebooku pa me moji prijatelji The Guardian, The New York Times in NPR zamotijo z novicami in zanimivostmi iz sveta, ki se bojda vrti, čeprav se meni vedno bolj zdi, da se sploh nikamor ne premakne.
Skica naslovnice knjige Paula Austerja je nastala na Luksu kot eden od predlogov rešitve, pa smo se na koncu odločili za bolj primernega in je ta ostal v predalu.
MUZIKA - KAJ POSLUŠAŠ, DELIŠ Z NAMI KAKŠNE MP3 NAMIGE?
Z veseljem delim! Najraje se pogovarjam o muziki in filmih. A ste videli oziroma slišali tole: Aloe Blacc in godalci, odlični aranžmaji in brezhibna izvedba. Al pa Raphaela Saadiqa za čist majhno mizo. Trenutno je moj favorit Michael Kiwanuka in prima je vse kar nastane pri založbi Wah Wah 45s, vključno z ovitki albumov. Dnevno poslušam Radio Nula, Colourful Radio in kar ponudi Gilles Peterson. V studiu za dobro razpoloženje poskrbijo z izborom na La Radio De Sebb. Takemu izboru Luksov Simon reče - Tejina muzika.

Poslušam čisto vse zvrsti. Med očete dobre glasbe štejem: Bacha, Paula Simona, Stevieja Wonderja, Sergia Mendesa, Felo Kutija in med najboljše storytellerje Toma Waits pa Franka Zappo. Plešem na funk, drum ‘n’ bass, hip hop, reggae, obsedim na jazz in soul, zaspim ob dubu. Pop zleze vame, čeprav ne prižgem ne tvja ne radia. Znam čisto vsa besedila na pamet. Od vseh komadov na tem svetu. Resno! Moja mama se je zato, ko sem bla še osnovnošolka, večkrat znala pridušat: ko bi bla še za matematko tko temeljita, in zraven zavila z očmi.

U, to moram nujno delit z vami. Če mate radi muziko boste užival ob nadaljevanki Treme. Sem ravno pogledala obe sezoni. Prima! Pa v Kino Šiška na čim več koncertov pejte. Pa na Drugo godbo. In na Jazz. Pa ob torkih v klub Cankarjevega doma. In na dogodke kjer sukajo naši domači funk DJji. Jst grem na čist vse.
KAJ ŠE SICER RADA POČENJAŠ V ŽIVLJENJU?
Rada mam črke in čokolado. Rada grem v svet. Rada berem. Rada gledam dobre nadaljevanke. Rada plešem, pojem in jem. Rada se smejim, še raje vidim, da se ljudje smejijo meni... Rada mam vse, kar majo radi mladi.

PRIHODNOST SKOZI SANJSKI KALEJDOSKOP...
Če bo dovolj vode in zraka za vse in se bomo lahko v miru dogovorili glede vsega, bo super. V idealnem primeru bi želela nazaj še blagovno menjavo. No, pa sem splonkala govor finalistkam izborov za miss. Samo za svojo rit pa si želim, da bi končno dobila kolo, ki mu ne bo treba flikat zračnic, lonček, ki je vedno poln kaše, princa, ki hoče samo eno Pepelko in pa beležko, ki ji ne zmanjka idej.

CAFFEINE HOURS

torek, 2. avgust 2011

Nekaj snepšotkov z včerajšnjega (ker je že po polnoči, ko to pišem, pa naj kdo reče, da nisem ažurna:) festivala/tržnice tiskanih in ostalih ustvarjalnih reči - CAFFEINE HOURS. Priznam, nisem niti vseh štantkov obhodila, ker sem se zasedela in zaklepetala pri puncah. Pa tudi fotkat sem nehala še preden je padel mrak. Na fotografijah so zadeve od Urhove Nine, Lomolena bejb, kajekaje, Zorana in Kreature. Razstavljali pa so še SuperSizeShe, Acerbic Distribution, Moonlee Records, Hahahaha co., WeBecameAware, Yuppie Noise, Stripburger, Bad-Ink, Panda Banda!, Neven Cvijanović, Rdeče Zore, Društvo Gumb in DE/AR Magazine. In če sem na koga pozabila in bi bil rad omenjen, spomnite me! 
Naslednje leto spet (al pa že kej prej)!

KINO OTOK

ponedeljek, 16. maj 2011

filmski festival kino otok bo letos potekal že sedmič. priznam, še nikdar nisem šla. ampak ker nas menda že tako ali tako vabijo v izolo, bo termin med 8. in 12. junijem morda kar pravšnji za dve-muhi-na-en-mah-obisk. lani je bil kino otok septembra. in plakat je bil prav tako krasen kot letošnji letak, za plakati se pa tudi že oziram. delček programa se bo odvil tudi v ljubljanskem kinodvoru.

OLD AND BEAUTIFUL

nedelja, 8. maj 2011

za vse tipoljube so antikvariati prava meka. razni zborniki in učbeniki, razprave in spisi imajo prav fensi platničke, čeprav datirajo še pred sredino prejšnjega stoletja. ah, saj vem, da so knjige namenjene predvsem branju, ampak mnoge so take, da bi jih človek predvsem gledal. in takele za 1evrič ti tega ne bodo prav nič zamerile. 

intervju: ZORAN PUNGERČAR

ponedeljek, 2. maj 2011

Začnimo teden z novim pepermintovim intervjujem. Tokrat sem za odgovore na vprašalnik prosila Zorana Pungerčarja, razlog pa je takle. V lokalih, knjižnicah in ostalih javnih prostorih vedno prečekiram stojala z letaki in vzamem tiste najbolj vizualno zanimive. In med njimi je že kar ličen kupček koncertnih letakov, ki jih je oblikoval Zoran.  Oblikuje tudi plakate, pred kratkim pa je sodeloval pri prav posebnem projektu in zdizajniral ovitek ploščka, o čemer (in še o čem drugem) lahko preberete tudi na njegovi spletni strani in blogu. Zoran pa nam v intervjuju postreže tudi z odličnimi linki. In nekam sumljivo se mi zdi, da imajo fantje iz nekega točno določenega konca Slovenije zelo radi brokoli in tofu. :)
KDO SI IN KAJ POČNEŠ?
Sem Zoran Pungerčar, plačo si služim kot grafični oblikovalec, drugače pa rišem in oblikujem plakate za koncerte. Rad jem brokoli in tofu. Rad tudi pijem kavo. Vsaj tri na dan.
KAKO PONAVADI POTEKA TVOJ DAN?
PON-PET: zgodnje ustajanje, sprehajanje psa, nato sledi pedaliranje v službo, kjer senadaljnih 8 ur ukvarjam z reševanjem vprašanj iz sveta oblikovanja in postavljanja revij, nato odpedaliram nazaj domov kjer si skuham tretjo ali četrto kavo in v najboljšem primeru še kaj narišem.
VIKEND: sobota in nedelja potekate bolj počasi in sta zato primerni za sprehajanje po hribih in ostale stvari za katere mi zmanjka časa čez teden. Tudi rišem najraje med vikendi, ker si lahko takrat res vzamem čas. Tako lastni projekti ponavadi nastajajo ob nedeljah zvečer.
KDAJ IN KAKO SI SE ZAVEDEL, DA BO GRAFIČNO OBLIKOVANJE TVOJ POKLIC?
Takšnih in drugačnih »trenutkov resnice« je bilo že kar nekaj, prvi pa je bil na koncu osnovne šole. Na gimnazijo nisem hotel, ker sem vedel, da sem prelen, ekonomska šola se mi je zdela dolgočasna, so pa tisto leto odprli program medijski tehnik na Srednji šoli tiska in papirja, pa sem rekel, da grem poizkusit. Še danes sem mnenja, da je bila to ena izmed boljših odločitev.
BI ZNAL Z BESEDAMI OPISATI SVOJ SLOG ILUSTRACIJE IN OBLIKOVANJA?
Sodelavka je moj stil nekoč opisala kot naivnega, ampak v dobrem pomenu besede. Sam bi rekel, da so moje ilustracije malce primitivne, grobe, čudaške... vse kar mi roji po glavi pa ne morem vtaknit nikamor drugam.
POVEČINI OBLIKUJEŠ PLAKATE IN LETAKE ZA KONCERTE. ZANIMA ME, KOLIKO SE V TEM PRILAGAJAŠ BENDU/IZVAJALCU IN ČE MORAJO MORDA IZDELEK "POŽEGNATI", PREDEN GRE V TISK?
Plakate delam »po naročilu« organizatorjev koncertov, parkrat pa se je zgodilo, da sem delal tudi turnejski plakat po naročilu banda. Vedno se trudim, da je ilustracija na nek način povezana z bandom za katerega delam. Stil glasbe vpliva na sam izgled, vendar nočem, da bi me to omejevalo. Proces se vedno začne z googlanjem za preteklimi plakati bandov, ker me vedno zanima, kakšne asociacije je band vzbujal pri ostalih oblikovalcih. Sledi branje besedil in iskanje zanimivih pojmov iz le-teh, ki bi se jih dalo zanimivo upodobiti. V sam proces nastajanja spada tudi poslušanje čimveč glasbe banda v obdobju, ko zanj oblikujem plakat. Zaenkrat se ne spomnim primera, da bi band zahteval, da mora videti plakat pred tiskom, seveda pa sami organizatorji presodijo ali je grafika primerna za band. Na srečo so organizatorji ,s katerimi sodelujem, zelo na tekočem z aktualno glasbo in grafično podobo, ki spada zraven. Vsi sledijo naslovnicam albumov, plakatov itd. in imajo posledično občutek, kaj je dobro in kaj ne. S takimi ljudmi je super delati, saj razumejo in podpirajo to, kar počnem.
KOGA V SVETU OBLIKOVANJA NAJBOLJ OBČUDUJEŠ IN ZAKAJ?
Eden izmed mojih največjih favoritov je zagotovo Maxwell Loren Holyoke Hirsch, odličen mi je tudi Jon Klassen, redno pa spremljam tudi Lizzy Stewart, Nigela Peaka, Julio Pott, Scotta Bakala, Justina Bartletta, Stacey Rozich... Google Reader folder z ilustratorji je precej velik. Od slovenskih pa najbolj cenim Mino Fino, Leno Sardelo, Lukatarina, super pa se mi zdi tudi ekipa, ki ustvarja ilustracije za Tribuno. Vse naštete ljudi občudujem zato, ker vsakič, ko vidim kaj novega izpod njihovih svinčnikov ,dobim željo in inspiracijo po risanju.

TVOJE NAJLJUBŠE SPLETNE STRANI?
GLASBA:
UMETNIJE:
Pikaland 
KAJ ŠE SICER RAD POČENJAŠ V ŽIVLJENJU?
Kadar imam čas, ga rad namenim analognim stvarem. Tako rad poslušam glasbo iz vinilk in namesto iz ekrana probam brati iz revije ali knjige. Dosti časa namenim tudi glasbenim koncertom, pitju kave in sprehajanju psa. Sploh kava in pes sta super za preganjanje designers blocka.
NAČRTI IN ŽELJE ZA PRIHODNOST.
Čimveč objavljenih ilustracij, cilj sta seveda New York Times in New Yorker, hehe. Narediti še kakšno naslovnico za vinil. Z ilustracijami napolniti čimveč fanzinov in knjig. Ena izmed velikih želja, ki čaka na listi, pa je poizkusiti živeti in delati nekje v tujini.

ALEX STEINWEISS: mojster ovitkov

četrtek, 31. marec 2011

Med moje najljubše umetnike tega sveta lahko od včeraj prištejem tudi Alexa Steinweissa. Ob takih "odkritjih" si vedno očitam butastost in nerazgledanost, ker vsa ta fenomenalna likovna dela obstajajo že skoraj stoletje, jaz pa nič ne vem o njih. Včeraj sem se šla malo naslajat nad knjigami v Konzorcij in tam je bila - ogromna, težka, ohinsploh lepa (in ohinsploh draga) monografija tega pionirja oblikovanja ploščnih ovitkov. LPjk. Preden je Steinweiss leta 1938 pri triindvajsetih letih oblikoval prvi ovitek, so bile plošče ovite v navaden poštarski (tisti rjav, no) papir. The rest is history.

INTERVJU: MINA ŽABNIKAR | MINA FINA

ponedeljek, 7. marec 2011

Kar nekaj dni sem kolebala, kako spisati uvodnik k vprašalniku, ki ga je izpolnila Mina.  Napisati ali ne? Koga sploh zanimajo moji otroški spomini na Mino v moji sobi pred posterjem Spice Girls ali na gugalnici na maminem vrtu?  Spomnim se enega zvezka, porisanega z njeno pisavo, velike tiskane črke z odebeljeno piko na koncu vsake črte. Naslednje šolsko leto sem tudi sama tako krancljala naslove, šolarka. In sem zrasla jaz in je Mina postala Mina Fina. In po vseh teh letih je  še vedno ena mojih najljubših umetnic. Ali kako se reče tem ljudem, ki delajo vse sorte vizualnih reči in vse so tako lepe in se krušijo kot konica barvice na male drobce med nas, ogledovalce in občudovalce... Okruške greste lahko pobirat že jutri (in vse do 27.marca) v Kino Šiška na Minino Razstavo za risbe in video.
Kdo si in kaj počneš?
Moj standardni odgovor na to se glasi takole: Mina Fina se zbuja z dobrimi nameni, vendar vedno znova pristane pri kosu torte. Rada riše vsakdanje stvari in si zapisuje neumnosti. V prostem času dela kot grafična oblikovalka. 
Kako ponavadi poteka tvoj dan?
Zelo rada se zbujam zgodaj. Verjetno zato, ker je zajtrk postal moj najljubši obrok dneva. Nato nujno pospravim posteljo, ker razmetana postelja pa res ne vodi nikamor. Dan se ponavadi prilagaja tekočim projektom in ostalim kapricam. Dopoldneve večinoma preživim doma, nato pa me zanese v studio na Rimski. Najboljša stvar studia so sodelavci iz grupe Ee. Pogovor in  drugo kritično oko res pomagata pri konstruktivnem delovnem procesu. Da delo ni samo monolog z ekranom. Zelo so priročni tudi za kave in kosila. Perfekten dan bi imel lepo razmerje med delom in druženjem.  
Kako in kdaj si se začela ukvarjati z oblikovanjem, ilustracijo, vizualizacijami... kaj te je povleklo v ta svet?
Malo zgodovinskega orisa: "oblikovanje" se je začelo z 2. letnikom srednje šole po prepisu na Oblikovno in se potem kar nekako nadaljevalo v sedanjost. Zelo neplanirano se je razvilo v stalno "freelance" službo. Posvečam se predvsem vprašanjem iz knjižnega in revijalnega preloma. Z VJ-anjem sem se srečala v začetku Akademije. Kakor se reče "gor sem rasla" pri kolektivu Codeep-i. Za vse sta kriva Martin Bricelj in Ozren Škondrič. Če pomislim, da se s tem ukvarjam že 10-12 let, me res zvije. Moj abstraktno-barvni-video-svet  je prišel do izraza in se nekako profiliral pri Smetnjaku. Pri tem podivjanem krdelu sem že več kot tri leta. Z veseljem pa delam na črno tudi pri Sindikatu. Z ilustracijo in risanjem je drugačna pesem, ker me spremlja od malih nog. Včasih bolj, včasih manj izrazito. Pred približno štirimi leti, ko sem RES spoznala, da me konvencionalno delo v oblikovalski branži ne izpolnjuje in ne zadostuje, se je začel resen premik k osebnim projektom. Eden prvih takih, ki je nastal iz tega hrepenenja, je recimo I see darkness when I close my eyes
Bi znala omejiti/opisati svoj kreativni slog ali je to nikoli končana zgodba?
Moje delo zelo lepo sovpada z različnimi stranmi mojih zanimanj. Naj ponazorim:
  • Oblikovanje za red, grid, sistematizacijo.
  • VJ-anje za eksperiment, abstraktno ne-urejenost, spoznavanje tehnologije in družbe.
  • Risanje za spontanost, čustvenost, nadomestek dnevnika.
 Vse skupaj pa je seveda nikoli končana zgodba. Več kot znaš, manj znaš.
Tvoje najljubše spletne strani?
Kaj še sicer rada počneš v življenju?
Med vožnjo rada poslušam klasiko, da izpostavim dramatičnost dolgočasne rutine ustavi - spelji. Na tej postaji se napovedovalci slišijo tako pomirjujoče. Pomirja me tudi spanje. Rada se zaljubljam. Se mi zdi, da je to zelo podobno kuhanju. V kuhinji so najpomembnejši dobri ostri noži in začimbe. Finta vsega pa je v nonšalantnem redu.
Načrti in želje za prihodnost?
Prihodnost, prihodnost ... Všeč mi je ta neznanka. Nisem človek, ki veliko planira  vnaprej. Velika želja je, da bi lahko svoj čas posvečala samo svojim projektom in stvarem, ki me resnično zanimajo. Verjetno je to kar standardna želja. Vendar se je že par let ne naveličam.

MILJENKO LICUL

torek, 22. februar 2011

Naj vas popeljem na virtualni sprehod po razstavi v spomin in čast grafičnemu oblikovalcu Miljenku Liculu. 
Ne le, da je Licul ena najpomembnejših person grafičnega oblikovanja v slovenskem prostoru (zagotovo poznate "njegove" podobe za Pivovarno Laško, Univerzo v Ljubljani, Mestno občino Lubljana in še mnoge druge), pomembno je prispeval tudi k podobi republike Slovenije. Oblikoval je namreč tolarje in evrske kovance, predloge za osebni dokument, potni list in zdravstveno izkaznico. Več o Miljenku Liculu, njegovemu delu in razstavi si lahko preberete tule
Pregled Liculovega ustvarjanja je razstavljen na vseh treh nivojih galerije. Steklena galerijska konstrukcija sicer omogoča maksimalen izkoristek naravne svetlobe, vendar pa v kombinaciji s steklenimi razstavnimi panoji odsevi malce zmotijo gledalsko izkušnjo.
V najvišjem nivoju, na balkonu, obiskovalca čaka eksplozija rožnate. Zelo grafično in všečno. Panoji se lomijo pod različnimi koti, nekatere pa sekajo tudi bele pregrade.
Tole so morda najbolj značilni elementi Liculovega oblikovanja - združevanje različnih tipografskih elementov, igranje s postavitvijo, barvanje črk. Ista kombinacija kot zgoraj se pojavi tudi na oglasnem panoju za razstavo ter tudi na monografiji, ki je ob njej izšla.
Joj, takoj bi imela tak denar. Zelo moderno in kul. :)
----
Razstava (ki jo je Narodna galerija - tudi zanjo je vizualno podobo naredil Licul -  pripravila v sodelovanju s Fundacijo Brumen) bo v steklenem prizidku/vhodni avli galerije na ogled vse do 8. maja. Brez skrbi, niti slučajno nisem pokazala vsega, zato se ne jezite name zaradi te reportaže in se odpravite na ogled.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.