SLIDER





interier
Prikaz objav z oznako interier. Pokaži vse objave

TAM, KJER SE GRAMOFONSKE PLOŠČE POSLUŠA DOLGO V NOČ

nedelja, 29. maj 2016


Ah, ta Instagram. Meni najljubša reč pri tej aplikaciji je ta, da nam omogoča virtualno sprehajanje ali posedanje z ljudmi, ki jih sploh ne poznamo. Dovolijo nam, da z njimi pohajkujemo po skritih ulicah Pariza, si predstavljamo vročino in vonj maroškega kamna, pijemo kavo v fotogenični kavarni ob amsterdamskih kanalih in čakamo, da se ohladijo pravkar spečene cimetove rolce na marmornati mizi nekje v Stockholmu. Ker je tudi blizu lahko tako daleč, ni nujno, da občudujemo le daljne kraje in prostore. Morda je ta nekdo, čigar zgodbi sledimo, le nekaj kilometrov stran.

Dolg uvod v pripoved o tem stanovanju. Že dolgo jo občudujem in se po njej 'sprehajam' na čudovitem Poloninem profilu na Instagramu - PERCEPCIJA. Prepričana sem, da nisem edina,  ki jo že dolgo navdušuje njen občutek za vse lepo, za malenkosti in ... kako lepi so vedno njeni šopki! Zelo sem vesela, da nam je tokrat dovolila tudi za fotografije, za osvetljene zaslone in filtre.



DOM JE TAM, KJER SO KNJIGE, KJER JE DOVOLJ SVETLOBE IN KJER LAHKO HODIŠ BOS.

Polona z družino živi v Celju, v eni od vrstnih hiš arhitekta Jagriča iz leta 1956, ki stojijo ob sprehajalni poti ob Savinji. Zaradi barvitih fasad, ki so bile, kot pravi Polona, za tiste čase revolucionarne, jim Celjani pravijo tudi Čebelnjak. Hiša je medetažna in ima veliko prostorov. In stopnic, doda Polona ter razloži, da se je namen prostorov glede na potrebe in skladno z odraščanjem družine vseskozi spreminjal in prilagajal.

"Dom je tam, kjer so knjige, kjer je dovolj svetlobe in kjer lahko hodiš bos. Zato so pri nas povsod knjige, zelo malo vrat – zgolj tista nujno potrebna, lesene oljene stopnice in pod. Prav oljene stopnice in bela tla v kuhinji sta projekta, katerih smo se potem, ko so mojstri obupali, lotili sami, in jih imamo, tudi zaradi tega, posebej radi. Stene so  bele in na tistih delih, kjer želimo tudi kaj zapisati, tabla črne oziroma temno sive barve."



POSLUŠANJE GRAMOFONSKIH PLOŠČ DOLGO V NOČ. PLUS DOMAČ METIN ČAJ. 

Polona pravi, da so dom in občutki doma neobhodno povezani s stanovalci in njihovimi navadami skozi leta. "Trenutno je moja najljubša asociacija v zvezi z domom pozno večerno ali nočno družinsko poslušanje glasbe z gramofonskih plošč in domač metin čaj. Na srečo vseh vpletenih je glasbeni okus enoten," doda.

Pri opremljanju (če ji sledite na Instagramu, ste morda opazili še dve pogosti lokaciji njenih fotografij - #intheforest označuje počitniško hišo, #intheoffice pa pisarno) Polona zagovarja slog mix&match. Meni, da je vsak, na prvi pogled še tako grd in neuporaben kos, z malo domišljije, nekaj ročnih spretnosti in dobro kombinacijo moč spremeniti in uporabiti.



RETRO KOSI, ZNANA IMENA, DOMAČE ZNAMKE IN IKEA

"Naša oprema je mešanica obnovljenih retro najdb, babičinih omar, dizajnerskih kosov in seveda Ikeje. Blizu so mi kosi Vitre in RexKralj, katerih letnice tudi sicer sovpadajo z obdobjem nastanka hiše in tako zaključujejo njeno retro podobo. Prav tako imam rada dela slovenskih oblikovalcev in proizvajalcev. Tudi sicer sem mnenja, da je 'misli globalno, kupuj lokalno' na tem  področju nujnost. Pri nas lahko tako najdete luči Vertigo Bird, KobeiagiKilims, ooh noo, Kraljeve rexe … če naštejem samo nekatere."



DROBNE REČI, KI STANOVANJE NAREDIJO DOM

Že z njenih fotografij je takoj jasno, da so pri tem pomembni tudi detajli. Poloni so najbolj ljubi takšni, ki izhajajo iz življenja in življenjskega sloga stanovalcev. "Na primer zbirka kamnov, ki jih prinašamo od povsod, žičnat oblak nad pisalno mizo, ki mi ga je naredil oče, kolaži osebnih instax fotografij, diy projekti, zbirka naslovnic sobotne priloge Dnevnika, v katero ovijemo šolske knjige in zvezke, zbirka gramofonskih plošč, že omenjene knjige, kvačkanje ... takšne osebne stvari," pravi Polona, ki je bila morebiti v kakšnem od prejšnjih življenj cvetličarka. 


PERCEPCIJA, NJENI ŠOPKI IN PLAKATI

Cvetje, rastline, vejice, trave – brez tega v njihovem domu namreč ne gre. Je tudi strastna zbiralka vaz, pogled na cvetje v njih jo razveseljuje. "Tudi tukaj rada kombiniram – travniško cvetje in trave s tistim z maminega vrta, tržnice ali cvetličarne."

Povprašala sem jo tudi o plakatih in printih, ima namreč kar zavidljivo zbirko. Prinašajo jih s potovanj, iz muzejskih trgovin, gledališč. "Praviloma so spontan nakup in v stanovanju nimajo stalnega mesta, krožijo po različnih lokacijah, v raznovrstni družbi in jih potem, ko potrebujemo prostor za nove, podarimo naprej.”

Njihova zadnja pridobitev je smučišče v megli mladega obetavnega ilustratorja Matije Medveda, vedno aktualna, ljuba in zaželena pa so dela Petra Varl. 



NAVDIH? ŽIVLJENJE SAMO.


In sprehod po stanovanju ob Savinji (ki bo, psst, morebiti kmalu na prodaj) zaključimo, kot smo ga začeli – z Instagramom. Polono sem vprašala, če jo pri opremljanju doma navdihuje tudi ta. In pravi: "Inspiracija je življenje samo in je mnogo več kot majhni kvadratki na IG. Pa vendarle me slednji in percepcija uporabnikov iz vsega sveta, inspirirajo vedno znova in znova."

32 KVADRATOV VELIKO STANOVANJE V MARIBORU

nedelja, 15. maj 2016



To stanovanje je prava poslastica za vse, ki imate radi barve, presenetljive detajle in vas zanima, kako ustvariti dom na majhni kvadraturi. 

Njegova lastnica Anja je iskala novega najemnika, fotografije objavila na FB, stanovanjce pa oddala v le nekaj dneh. Nič čudnega, a ne? Zanimanje zanj je preseglo vsa njena pričakovanja. In čeprav bo zdaj na teh 32 kvadratih v Mariboru živel nekdo drug, jih je v dom spremenila prav ona.


"Pred petimi leti, ko sem iskala stanovanje, sem najprej pomislila na najem. Po nekaj ogledih in pogovorih z lastniki sem ugotovila, da bi to bila napaka," pravi grafična oblikovalka in fotografinja, ki ji vizualnost pomeni ogromno.

Vizijo končne podobe stanovanja dobi v trenutku, ko prvič stopi skozi vrata. In ker lastniki stanovanj, ki si jih je takrat ogledovala, niso bili navdušeni nad njenim pleskanjem, razstavljanjem in sestavljanjem, je edino smiselno rešitev videla v nakupu.


Pravi, da je iskrica prestopila v trenutku, ko je prvič stopila v stanovanje na Smetanovi ulici v Mariboru. "Bilo je popolnoma prazno, belo in v trenutku sem vedela, kaj hočem iz njega narediti," opisuje Anja.

In tako se je začelo opremljanje 32 kvadratnih metrov velikega stanovanja z galerijo, pečico in štedilnikom. Izkušenj z opremljanjem do tedaj ni imela, če odštejemo "visenje po vseh možnih spletnih blogih, kjer sem vsrkavala fotke in sanjarila o uresničevanju svojih idej." 


Vselila se je in takoj začela z opremljanje. Prvi nakup? Bormašina. "Ne spomnim se, koliko lukenj sem navrtala." Sledil je neizbežen obisk Ikeje, kjer je, ob trgovini Mömax, našla največ opreme in dodatkov.

Stanovanje je "naspidirano", kolikor pač gre. Anja zase pravi, da je energična, pozitivna, živahna oseba. Želela je, da bi bilo stanovanje podobno njej, da se bo v njem dobro počutila. 



"Želela sem ustvariti urejeno zmešnjavo, prostor, ki bo še dodatno vzpodbujal mojo kreativo in moji domišliji omogočal prosto pot," razlaga oblikovalka in fotografinja, ki rada kombinira nenavadne, nepričakovane materiale. 

Večji deli pohištva, kot so kavč, ogrodje kuhinje in komoda, so iz Ikeje, preostali projekti pa imajo oznako DIY. Sama pa se je tako lotila šivanja, lepljenja in sestavljanja, pri težjih delih pa ji je na pomoč priskočil prijatelj.



Ker pri takšni kvadraturi vsak centimeter pomeni ogromno, je Anja vsak detajl skrbno načrtovala. Kaj je bilo potrebnih več poskusov, da je bila zadovoljna.

In čeprav je ključe stanovanjca že predala novim stanovalcem, je še vedno vesela, da ji je v tako majhnem stanovanju uspelo najti smiselno kompozicijo s toliko detajli. In v njem pričarati občutek domačnosti in sproščenosti.

Fotografije: Anja Tomanič

DIY // PRENOVA STAREGA ZLOŽLJIVEGA STOLČKA

torek, 4. marec 2014

Tale zložljivi stolček je bil dolgoletni prebivalec moje sobe doma-doma. Na njem sem, stal je v kotu poleg pisalne mize, imela spravljene škatle z barvicami in ostalimi drobnarijami, ostanki mojih šolskih dni. Večkrat sem razmišljala, da bi zamenjala blago, ker mi je sam patent zložljivih stolčkov res všeč, nedoločljiva barva blaga in madeži na njem pa malo manj. Odnesla sem ga v Ljubljano in se ta vikend lotila obnove.
Letvici, na kateri je pripeto blago, se da sneti. Ker nimam spenjača za les (ali kako se reče tisti mašini:), sem se odločila, da uporabim male žeblje in kladivo. Najprej sem z izvijačem odstranila sponke. Ni šlo brez delovnih ran. Nato sem kos blaga uporabila za mero novega sedala. Čeprav sem izbrala trše platneno blago, sem raje vzela dve plasti. Nisem se trudila s šivanjem in obrobljanjem. Včasih sem malce lena, priznam. Nato sem se prestavila na balkon in pritrdila novo blago na letvici.
Še malo lepotinih popravkov (brisanja prahu z vlažno krpico) in stolček je dobil novo podobo. In namen. Zdaj mi služi kot nočna polička ob postelji. Glede vzorčka pa ... kolebala sem med temnimi in svetlimi barvami, grafičnimi in cvetličnimi vzorčki ... Ampak za zdaj naj bo kar takle. Ko se naveličam pikic pa ... zdaj že poznam postopek.

DIY // MADLY IN BED WITH YOU

četrtek, 13. februar 2014

Hello.
Evo, čas je za eno luštno objavo. Sonce sije, zunaj je prav marčevsko (= sveže pomladno), to pa vem zato, ker sem kar malce zafiksano odstopicljala na bližnjo pošto plačat eno zamujeno položnico in se je vse naokoli bleščalo od sonca. Tako je, če par dni preležiš. In jaz sem ležala tamle zgoraj. Takoj, ko sem se bolje počutila, sem preoblekla posteljnino. No, morda sem se bolje počutila šele po preoblačenju postelje. Veselje je v malih stvareh :)
Kaj pa je tole nad posteljo?
Ampak svojo posteljo vam kažem iz drugega razloga - zaradi napisa na steni. Vedela sem, da ga hočem nekje, ker se mi zdi super fora že vse odkar sem prvič videla print Therese Sennerholt, a je stal čisto preveč evričev, zato sem se odločila za DIY verzijo. Če bi radi sledili mojemu zgledu, berite dalje.
Potrebujemo:
\ debel črn šeleshamer
\ peki papir 
\ navadni svinčnik
\ škarje
\ selotejp
Jaz sem v Milerju našla en superlep šeleshamer z bleščicami. Črne bleščice? Vzamem, pa čeprav za nekaj evrov več kot bi dala za navadni papir. Potem sem razmišljala o taktiki. Naj napišem napis na računalnik, ga nesem sprintat v kopirnico, izrežem, obrišem, še enkrat izrežem? Ne. No, prvi korak sem obdržala. Izbrala sem enega mojih najljubših fontov, izpisala precej povečane besede, nato pa jih prerisala na peki papir direktno čez ekran. Hecno, ampak deluje. Kot takrat, ko smo bili majhni in lepe risbice prerisovali prislonjene na šipo.

Ko so bile vse besede izpisane, sem peki papir na šeleshamer položila tako, da sta se bela stran šeleshamerja in popisana stran peki papirja stikali. Pa še to, besede položimo v obratni smeri, kot bi jih brali od desne proti levi. Zdaj spet v roke primemo navadni svinčnik in pišemo po narisanih linijah. Pritisk na peki papir bo prenesel grafit na šeleshamer. Za prikaz sem fotografirala srčke.
Ko imamo vse besede prenesene na šeleshamer, se začne zabavni del: rezljanje. Obožujem zvok ostrih škarij, ki režejo papir. In kako iz velike pole papirja dobivajo podobo črke in besede. Zapolnjene dele sem pustila kar takšne, morda jih kdaj dokončam z olfa nožem. In potem mi je preostalo le še lepljenje na steno. Uporabila sem kar izolirni lepilni trak, ker je močnejši od washijev. Pa tudi odstrani se lažje kot recimo stenske nalepke. Nova podoba mi je prav všeč. Še zavesa in ogledalo, pa bo!
Pa še to: posteljnina z lunicami je iz Sisi, ostale tri prevleke za blazine sem naredila sama, potiskane so s štampiljkami iz krompirja. Rastlina je iz Merkurja, sliki pa sta  iz Jyska - ko kupiš okvirje, pridejo napisi notri. Mi jih še ni uspelo zamenjat s svojo zbirko.

KIRIGAMI LUČ IZ PAPIRJA {AS SEEN IN COSMOPOLITAN}

četrtek, 31. oktober 2013

Za Cosmopolitan sem sestavila lučko iz papirja. Takšno, ki dela! Pri elektro zadevah mi je pomagal oči, sicer pa mi je naaaaajvečjo težavo predstavljalo risanje velikega kroga. Večjega od vsake sklede, ki jo premorem. Če bi jo radi naredili tudi sami, hop, v trafiko, sicer pa je luč nastala po vzoru KIRIGAMI SKLEDIC. Ko bom lučko izdelala znova, bom uporabila kakšen drug, povoščen papir.


Ker pa na fotki vidite delček mojega mini doma ... V kratkem se bom preselila, zato iščem novo prebivalko luštne garsonjere v središču Ljubljane, ki bi stene in poličke zapolnila s svojimi najljubšimi rečmi. Kersnikova, na vrhu bloka (terasa na strehi in lep razgled), dvigalo, nora dopoldanska svetloba, parkirno mesto za zapornico. Za več informacij mi lahko pišete na mejl. Jaz sem se tu imela krasno, zdaj pa grem novim dogodivščinam naproti :)
© PEPERMINT • Theme by Maira G.