SLIDER





kolo
Prikaz objav z oznako kolo. Pokaži vse objave

KOLESARSKI KROJAČ, KI IZ SUROVIH CEVI IZDELA UNIKATNO KOLO

četrtek, 24. januar 2019

Osemindvajsetletnik je korporativno službo zamenjal za izdelavo koles po meri in ustvaril znamko unikatnih koles Karussell. Kolesarski krojač, tako svoj poklic opiše David Krevs. "Kakor krojač sešije človeku obleko po meri, jaz izdelam unikatno kolo."

Že kot fantič je bil tehnično naravnan otrok, nekaj najstniških in nekaj polnoletnih let zaljubljen v avtomobilski svet. Nato pa so se mu avtomobili začeli kar malo upirati v smislu velikih, potratnih projektov. "Potreboval sem nekaj, kar lahko zrihtam hitreje in mi prinaša večji užitek," razlaga preskok simpatij s štiri- na dvokolesnike. "No, tudi potem, ko sem se začel ukvarjati s kolesi, sem potreboval nekaj časa, da sem spoznal sceno, da sem dejansko začel razmišljati o tem, da bi to postalo moja služba, pa se je zgodilo kakšno leto in pol nazaj."

KOT NA VRTILJAKU 
Se je pa iz avtomobilskega sveta v njegovi zgodbi ohranilo nekaj pomembnega – ime njegovega podjetja, znamka njegovih koles. Karussell je namreč ovinek na znani nemški dirkaški progi Nürburgring, beseda sama pa pomeni vrtiljak. "Najprej se mi je to zdela pač kul beseda za nek brand, potem pa se je to povezalo z vrtiljakom, na katerem smo bili najbrž vsi kot otroci. Tako je tudi moje kolo nekakšen vrtiljak za odraslega, ki pri vožnji občuti podobne pozitivne občutke," zgodbo za imenom svoje znamke poveže David. 
David v Karussellovi delavnici. Foto: Tit Košir
Njegova kolesa od tistih iz kataloga niso drugačna le na pogled. Posebna so, ker so izdelana po meri naročnika, David pa jih zasnuje "iz nule", iz surovih cevi. To omogoča kar največjo skladnost kolesa in čim popolnejše prilagajanje željam novega lastnika. Materiali, s katerimi dela David, so izjemno kakovostni, kar železarskemu, težkemu prizvoku materiala navkljub pomeni, da je končni izdelek zelo lahek. 
Karussell Gravel Adventure Front
KAKO IN KJE SE NAUČIŠ IZDELATI KOLO?
In kje ter kako se lahko nekdo nauči izdelave kolesa praktično iz nič? David je sprva prebiral internetne forume, znanje nabiral s pomočjo youtube videov. Nato se je tehnike spajanja z medenino učil tudi na The Bicycle Academy, tehniko t.i. tig varjenja, ki jo večinoma uporablja danes, pa je osvojil s pomočjo prijateljev, ki imajo že daljši staž varjenja. 

"Večino ostalih stvari sem se naučil sproti, s trial & error, in včasih je bilo to zelo frustrirajoče, saj material ni ravno poceni, zraven pa imaš še ta občutek, da ti tega itak nikoli ne bo uspelo osvojiti. Vendar se vsak trud poplača!"
Karussell Road OS

Ko gre za inspiracijo in barvne sheme koles, je David mnenja, da je manj več. "Inspiracijo pogosto dobim v povsem vsakdanjih stvareh: barvni shemi potniškega vlaka, v kombinacijah fasad in polken primorskih hiš, na starem čolnu ob obali, na raznih napisnih tablah, grafičnem dizajnu osemdesetih ... Takšne stvari najbolj pritegnejo mojo pozornost in mi velikokrat zaposlujejo misli."

JADROLINIJA
Kar se zahtevnosti izdelave in posebnosti tiče, je najbolj ponosen na Jadrolinijo, to je vzdevek za kolo Karussell ESF (Experimental Steel Frame). "Pri tem kolesu me je res zanimalo, kaj lahko naredim, kako daleč se lahko spustim in kako se bo kolo obnašalo ob uporabi. Pa lahko zdaj po skoraj letu dni povem, da ga pogosto uporabljam in mi vedno nariše nasmeh." Sicer pa je Karussellovo kolo najdlje odpotovalo v Afriko. David je izdelal potovalno kolo za naročnika, ki je z njim prepotoval celotno Afriko, prekolesaril pot, dolgo kar 11 tisoč kilometrov. 
Pa obstaja znamka, ki velja za alfo in omego tega posla? S čim bi se ji rad približal David s Karussellom? "Kar dosti izdelovalcev je, ki jim gre zelo dobro, ampak se s tem ne obremenjujem preveč," pravi mladi mojster. "V preteklosti sem to dosti počel, potem pa ugotovil, da mi ne koristi prav nič. Imam svoje videnje in svojo pot, kar pa ne pomeni, da ne gledam, kaj počno drugi ali da ne poberem kakšnega dobrega trika, enostavno pa se ne primerjam in sem vesel za njihove uspehe."
SANJSKI PROJEKT?
Načrtov ima David s Karussellom še veliko, predvsem pa bi rad "svoj proces izdelave še izboljšal in poenostavil, seveda pa tudi, da bi ljudje to prepoznali. Sanjski projekt pa bi bilo sodelovanje s kakšnim drugim umetnikom, ustvarjalcem ali nekom, ki mu je do lepih stvari in ima originalne ideje."

Karussellovi zgodbi lahko slediš tudi na Instagramu in Facebooku.
Davidove portrete je posnel Tit Košir, fotografije koles pa so Davidovo delo. 

BINGELCI • ZA RAZIGRANE VOŽNJE S KOLESOM

četrtek, 12. oktober 2017

"Bingelci so izpolnitev mojih otroških sanj, saj sem že kot majhna deklica želela imeti kolo z resicami.  Leta sem jih opazovala samo v filmih in revijah, ker takšnih koles v Novem mestu, od koder prihajam, ni bilo mogoče kupiti. Neuslišana želja vse do danes ni ugasnila, vendar odraslega kolesa z resicami, kljub vsej današnji ponudbi, nisem našla niti v trgovinah niti na spletu. Zato sem se odločila, da si svoje staro kolo okrasim kar sama."

BINGELCI IZ DELAVNICE V NOVEM MESTU
Tako odločitev, da v domači delavnici izdela prve resice za svoje kolo, opisuje Lara Lukšič, sicer študentka ekonomije. Čisto prvi Bingelci so bili narejeni kar iz navadnega vijaka in ostankov umetnega usnja, ki ga je našla v omari. Izdelek jo je tako navdušil, da se je resice odločila ponuditi tudi ostalim mestnim kolesarjem in jim polepšati vožnje s kolesi. 
Improviziran vijak je danes zamenjal poseben ročaj iz nerjaveče kovine, medtem ko je resičast del še vedno iz umetnega usnja, ki je odporno na vse vremenske razmere. "Še jih izdelujemo v domači delavnici, predvsem pa z enakim navdušenjem kot prvi dan," pravi Lara. Pri vodenju in razvoju znamke se ji je pridružila tudi sestra Alja, ki je pravnica, zato skupaj tvorita zanimiv tandem. 

NE LE ZA  PUNČKE
Barviti bingelci pa niso namenjeni samo za majhne punčke, ampak za vse, ki želijo imeti personalizirano in malce drugačno kolo.  Res pa je, da se zanje večinoma odločajo punce vseh generacij. "Bingelci lahko prav vsako kolo spremenijo v kul prevozno sredstvo, pa naj bo to star pony ali najnovejši cruiser," meni mlada podjetnica, ki opaža, da se za resice odločajo lastniki novih in starejših koles, ki jih z bingelci pomladijo in jim vrnejo razigranost. 
TUJINA? TUDI.
Trenutno se Lara z Bingelci osredotoča na slovenski trg, vendar se želi preizkusiti tudi v tujini. "Pomembno se mi zdi, da se najprej osredotočiš na domači trg, ki ga najbolje poznaš in šele po pozitivnem odzivu začneš iskati nove priložnosti tudi v tujini," razmišlja Lara, ki jo je najprej zanimalo predvsem, ali se njena ideja zdi zanimiva še komu. 

Izkazalo se je, da je in tako lahko zdaj Bingelce kupite v spletni trgovini Etsy, v ljubljanski prodajalni Smile, naročite pa jih lahko tudi pri Lari. "Želiva postopno rast in bova o tujini začeli razmišljati, ko bova začutili, da sva za to pripravljeni in bova imeli dovolj izkušenj ter znanja za nove podvige."
Lara in Bingelci. Vse fotke je posnela Manca Zorko.

Pa obstajajo ideje za nove izdelke? Ob tem, da bingelce že zdaj lahko pritrdimo na skiroje in motorje, Lara in Alja že razmišljata o novih produktih, a za zdaj ostajata osredotočeni na prvi model bingelcev. 
BINGELCI
. . . . . . . . . . . .

PICI BICI • KOLESARSKA TRGOVINA, KI JE PRERASLA V SKUPNOST

četrtek, 14. september 2017



Konec septembra vrata zapira PICI BICI, specializirana kolesarska trgovina in popravljalnica koles, ki je v zadnjih štirih letih postala veliko več kot to. Točka srečevanja in druženja kolesarskih navdušencev, tistih izkušenejših in tistih, ki so kolesarski svet šele spoznavali. Fante sem v Šiški obiskala že spomladi, a naključje (okej no, blogerska pavza:) je poskrbelo, da je zgodba online šele zdaj, ravno v času, ko je ekipa naznanila, da butik zapira svoja vrata. 

Vse se je začelo leta 2011, ko je Andrej, gonilna in vodilna sila kolektiva, zaključeval študij in se odločil, da ne bo iskal dela, ampak si ga bo ustvaril sam. Že od prej so se Andrej, Klemen, Marko in Jure, vsi s pivško-postojnskega konca, poznali s punk scene, koncertov in tudi s kolesarskih poti v okolici (tedaj so jim bile ljube predvsem tiste bolj gorskolesarske). 
Ko so prišli študirat v Ljubljano, je navdušenost nad gorskimi kolesi zamenjala fascinacija nad fixed-gear subkulturo. "Takrat je bil močen ta fixie moment, bajki brez prestav in zavor, in ker se teh pri nas ni dalo dobiti, smo si jih sestavili kar sami. Takrat sicer čisto narobe," se spominja Andrej. To je bilo še pred velikim fixie bumom, zato specializiranih trgovin s tovrstnimi deli še ni bilo, prav tako teh ni bilo možno naročiti prek spleta ali pri velikih trgovcih, zato so se morali znajti, kot so vedeli in znali.

Slovenija je še nekaj desetletij nazaj veljala za močno kolesarsko silo (zgodbo o Rogu sem na Pepermintu opisala v tej objavi). Tudi osnova fixed-gear koles na primer prihaja z velodromov, a ta disciplina se pri nas, kljub infrastrukturi - velodrom so leta 1996 zgradili v Češči vasi pri Novem Mestu, a žal ni (bil) veliko v rabi in je prepuščen propadanju - ni razvila. Zato tudi ni bilo veliko možnosti, da bi potrebne dele dobili "iz druge roke".

"Pa smo se mi štirje dali na kup in naredili spletno trgovino, predvsem zato, da bi sebi in drugim odprli vrata do te robe v tujini." Povezali so se tudi z ljubljanskim društvom Muslauf, ki je v tistem času že delovalo in kolesarska skupnost v prestolnici se je vedno bolj krepila. Širila se je tudi subkultura, z njo pa ponudba na trgu, zato je četverica spomladi 2014 že začela razmišljati o tem, da bi spletno ponudbo nagradili tudi s fizičnim prostorom. "Vse se je dalo dobiti na internetu, le kolesa na spletu ne moreš sestaviti. In smo začeli iskati plac."

Našli so ga v Spodnji Šiški, v zgradbi, kjer je že delovala Kreativna cona Šiška, v delavnici v pritličju pa so domovali Muslaufovci. S kolesi se je na Tavčarjevi v središču Ljubljane ukvarjal tudi Bor Čeh in ko je iskal nove prostore za nekakšno kolesarsko delavnico, workshop, so se povezali in se projekta lotili skupaj. "Ta prostor je že neštetokrat spremenil obliko, na začetku pa je bil totalna luknja," pove Andrej. Lotili so se čiščenja in prenove in ustvarili prostor, ki je miks prodajalne, popravljalnice koles, galerije in čitalnice kolesarskega čtiva. Vzporedno pa je Pici Bici postal epicenter druženja, izmenjevalnica izkušenj, ustvarjalnica posebnih kolesarskih zgodb.

"Firmo smo naredili iz potrebe, da dobimo kose iz tujine, ki se jih tu ni dalo dobiti. Še bolj kot to pa smo se projekta lotili zato, da smo lahko mi in enako misleči ljudje, ki furajo iste bajke, lahko še naprej ustvarjali, se družili, kolesarili." Pici Bici je tako iz spletne trgovine prerasel najprej v kolektiv, nato pa še v skupnost, "pa naj se sliši še tako hipijevsko". Organizirali so dogodke, z raznoliko ponudbo in odprtostjo privabili nove ljudi, mnoge na novo navdušili za kolesarjenje. 
"Še posebej nas veseli, da smo vzbudili tudi pozornost mlajših in pokazali, da to gibanje ni le del ene generacije."
So pobudniki številnih kolesarskih akcij. "Alleycat, serija petih dirk Gwozdna senichka, vzpon na Ljubljanski grad, pa mednarodno zastavljen Dust Lust projekt ... Hkrati smo ustanovili tudi kolesarski klub, saj so nekateri člani naše skupnosti začeli tako resno dirkat in postali tako dobri, da so si morali urediti licenco, ki pa jo dobiš le, če imaš klub." Ta ima zdaj okoli 25 članov, udejstvujejo se tudi v cikloklos prvenstvu. Cikoklos je mešanica specialkarske in gorske discipline, aktualna predvsem pozimi, ki sicer velja za mrtvo kolesarsko sezono. 
"In to je tudi tisto, s čimer se najbolj identificiramo – nismo ne specialkarji, ne mountainbikerji. Smo nekje vmes in vse nam je kul."
Tako so tudi v servis vzeli vsako kolo, brez diskriminacije, in na pomoč priskočili vsakemu, ki je pred njihovo delavnico zapeljal s kolesom, kakšno tehnično zagato ali vprašanjem. Z nabranim znanjem in posebno pozornostjo pa so se fantje lotili sestavljanja koles po meri posameznika, kar je tisto, po čemer so se ločili od velikih, spletnih in drugih ponudnikov. Pri njih so se tako oglasili posamezniki s posebnimi željami, fantje so njihove želje preučili, pripravili predlog, naročili potrebne dele in sestavili kolo. 

Glas o Pici Bici je segel tudi preko meja, poskrbeli so za kolesa naročnikov iz Zagreba, Banjaluke, Beljaka, Verone ... Med najbolj zanimiva naročila prištevajo kolo, ki so ga sestavili za namen slovitih, izjemno dolgih in zahtevnih cestnih dirk na svetu - transameriško Trans Am Bike Race ter Transcontinental, ki starta v Belgiji in se konča v Turčiji. 
Pri njih se je na primer oglasilo tudi dekle, ki zaradi svojih nekaj več kot 150 centimetrov višine pri običajnih trgovcih ni našla kolesa zase. Pa so ga sestavili. In prav ta oseben, unikaten pristop je tista mala revolucija, zaradi katere so postali znani tudi v širši regiji in zaradi česar so se obdržali tudi v letih, ko so drugi fixie shopi po Evropi zamrli.

Da se bodo morali iz prostorov na Celovški 50 slej ko prej izseliti, so vedeli že od samega začetka. Še spomladi so načrtovali selitev v nove prostore, nedaleč stran od zdajšnjih, ostali bi v becirku, ki so ga vzeli za svojega in ki je tudi z njimi postal zanimivejši. In nadaljevati zgodbo. A tik pred zimo, ko povečini kolesa pospravimo v kleti in kolesarnice, bi selitev pomenila tudi tveganje. Zato izkoristite zadnje Pici Bici tedne, obiščite prodajalno, pobrskajte med številnimi kakovostnimi deli in z njimi izboljšajte ali polepšajte svoje kolo. In poklepetajte z ekipo, zares fino zgodbo so ustvarili. 
PICI  BICI 
CELOVŠKA 50
LJUBLJANA
PON-PET 10:00 - 18:00
(do 30. septembra '17)
. . . . . . . . . . . . . . . . . 
SaveSave

NORI NA PONY • ROG SE VRAČA KOT STARTUP

sobota, 28. maj 2016

Kot skoraj vsakemu študentu, so tudi meni v nekaj letih na relaciji Rožna – mesto – faks sunili nekaj koles. Tri! Eno je bilo mamino, temno modro, dolga leta je ždelo v kleti pod stopniščem, v Ljubljano mi ga je v belem puntotu pripeljala sestra. Njegova druga pomlad ni trajala dolgo, ukradli so mi ga pred študentskim domom. Potem so mi ukradli še dve kolesi, večkrat pa sem brskala po bolhi in iskala naslednje lepo kolo. Vmes sem se spomnila tudi na retro kolesi – eno je bilo zeleno, drugo bordo -, s katerim smo se mulci vozili pri starih starših. Pa ju je ata vmes že odpeljal na odpad.  

NA BOLHO PO PONYJA 
No, na bolhi so bili poniji vedno par deset evrov dražji od recimo tistih pisanih gorskih koles. Kljub njegovi prisrčnosti sem vedela, da bi mi ponija ukradli v treh minutah. Zdaj se naokoli vozim s črno riviero s košaro, me je pa novica, da bodo ponovno začeli izdelovati ta kultni simbol slovenske mladosti, spravila v dobro voljo.


Vse bi imela s teh fotk! No, razen frizure. (vir: tovarna.org)

'ROGOV' STARTUP BO NAJPREJ OSVEŽIL PONYJE

Pretekli teden sta namreč podjetji Gorenje in BTC napovedali, da bosta skupaj obudili blagovno znamko koles Rog. Prvi izdelek, ki se bo v osveženi podobi na ulice vrnil prihodnjo pomlad, bo prav kolo pony. Za ta korak sta se podjetji odločili zaradi priljubljenosti kolesarstva, pa tudi zato, da vrneta sijaj ikoni slovenskega gospodarstva. Z blagovno znamko Rog bo upravljala novoustanovljena družba GOR Kolesa, ki bo delovala v obliki startupa. Sprva bo ekipa štela okoli deset ljudi, ki bodo skrbeli tako za oblikovanje, razvoj, raziskave in montažo, na tržišču pa se bodo z izdelki predstavljali postopoma. 

V NAČRTU TUDI PAMETNA KOLESA

Novi pony, ki bo v prodaji v začetku kolesarske sezone leta 2017, bo sicer sledil podobi kultnega kolesa, a v novonastalem podjetju napovedujejo izboljšano ergonomijo, osvežen dizajn in izdelavo iz sodobnejših mateiralov. Čez dve leti naj bi ponudbo razširiči še na cestna, gorska in celo e-kolesa znamke Rog.

Rogov lookbook iz šestdesetih. (vir: tovarna.org)

OD MINI ZLOŽLJIVEGA KOLESA DO PETIH MODELOV

Tovarna koles Rog je v kompleksu med Trubarjevo ulico in Ljubljanic začela obratovati po letu 1951. Leta 1965 so začeli izdelovati tudi ponyje, priljubljena zložljiva kolesa, ki so jih izvažali celo v ZDA. Malo sem raziskovala (= brskala po forumih ) in izkazalo se je, da so ponyji pravzaprav kopija italijanskih modelov koles graziella, ki so jih v tistem obdobju izdelovali v Toskani. Podobna kolesa z različnimi prilagoditvami so prihajala tudi iz drugih evropskih držav. Tudi v Rogu so predstavili več različnih modelov – od P1 do P5, ponyje pa so izdelovali tudi v Rogovi izpostavi v Sarajevu. 

V Rogovi tovarni na Trubarjevi so sicer kolesa izdelovali vse do leta 1991, nato pa se je proizvodnja preselila v industrijsko cono ob Letališki cesti. Od leta 2004 do danes je blagovna znamka Rog zamenjala več lastnikov. Zdaj pa komaj čakam, da nova ekipa pokaže, kako bodo videti novi ponyji in druga kolesa novega Roga. Zaloge v kleteh in na bolšjakih pač niso večne. 


© PEPERMINT • Theme by Maira G.