SLIDER





l e s
Prikaz objav z oznako l e s. Pokaži vse objave

POHIŠTVO IZ INDUSTRIJSKIH PALET

petek, 4. februar 2011

moja postelja je iz palet. doma so se mi seveda smejali, ko sem jim razkrila svoj plan s paletami, ampak jaz res ne maram običajnih postelj. zdijo se mi kot ena ležeča omara. :) nova zglancana paleta iz svetlega lesa stane okoli dvajset evričev, če se prav spomnim. ker se je name obrnila pepermintova ogledovalka, ki išče inspiracijo za posteljo iz palet za svojega sina, sem se spet lotila brskanja za idejami. morda pa še komu pridejo prav.
za več idej pokukajte semle.

belo pobarvane palete so sploh šik. kaj pa vi, bi imeli tako pohištvo doma? ali vsaj na balkonu, terasi ali vrtu?

sm ribnčan urban, po ceumu svejtu znan!

nedelja, 29. avgust 2010

ribnica je tam nekje na meji med notranjsko in dolenjsko. kaj pa vem, te pokrajine so tako hecno brezmejne, da človek res ne ve, kam spada. jaz sem recimo notranjka, s tapravih notranjskih hribov, ampak nimam nič skupnega z ribničani (seveda pa še manj s postojnci, ha!). zavijamo že, ampak vsak po svoje. notranjska bo zame vedno dežela okoli cerkniškega jezera, po eni strani jo omejuje avtocesta pri uncu, na severu je meja klanec do rakitne, na vzhodu rob bloške planote, na jugu javorniki (morda še rakov škocjan), na jugovzhodu pa seveda snežnik.
šit, spet pametujem, hotela sem pa samo napisati eno objavo o suhi robi. zadnjič sem opisovala mojo ljubezen do lesenih izdelkov in se spraševala, zakaj ribničani ne spromovirajo svoje tradicije tudi s kakšno spletno trgovino. prijazni komentator me je opomnil, da taka trgovina že obstaja, zato se čutim dolžno, da vam jo predstavim. imenuje se, kakopak, ribničan, na njej pa najdete vse od izdelkov za v kuhinjo, do navijaških rekvizitov, rožnih vencev in celo pasti za polhe, podgane in miši (proti!).

spomini na vrvici.

sreda, 4. avgust 2010

creature comforts je eden mojih najljubših blogov. ez se mi zdi taka fajn gospodična, spremljam tudi njen personal blog in tvite. ima poseben občutek za pisanje in urejanje. in ima en red, ki ga jaz pri bloganju najbrž nikoli ne bom osvojila. zelo je odkrita in poštena (kar se creditsov tiče), najbolj pa mi je všeč, da svoj blog posveča predvsem promoviranju kreativnosti in lepih reči, ne glede na to, kdo je njihov avtor, vseskozi pa ohranja kakovost objav in ostaja zvesta svoji estetiki. od bloga živi (je mami samohranilka) in bom kar priznala, da mi je v navdih. blogat in ne vpletat preveč sebe zraven namreč ni tako lahko. (:

in nenazadnje, pri njej vedno najdem preproste in lepe ideje za ustvarjanje. že selotejpke sem zagledala pri njej, pa tudi za tale mini projekt sem takoj vedela, da se ga bom lotila, takoj ko me bo prijelo. sama sem uporabila več različnih tehnik. najprej servietno.
čopič, škarje, servetki, lepilo za servietno tehniko, najpomemnejše pri tem projektu pa so seveda lesene ščipalke (ali kakorkoli jim že rečete, tudi za te sem, tako kot za gugalnico, slišala že svašta izrazov:). spodaj sledijo zelo preprosti koraki: izreži, nalepi, posuši.
tukaj pa so še druge možnosti. selotejpki iz blaga so itak ena najboljših pogruntavščin sploh in jaz se jih sploh ne naveličam, povsod jih štulim. tudi direktno lepljenje blaga na les se fino obnese.
pridno čakajo...
...na fotošuting. to je tisti fotošuting, ko se v hiši ob sadovnjaku odpirajo okna in nate letijo sestrine posmehljive opazke, oči pa hodi mimo, ti pogleduje čez ramo in sprašuje, kaj mi bo to. ah ja. (:

vrvico lahko napeljete tudi v sobi, morda na posebni vrtni zabavi, poroki, rojstnem dnevu. enkrat sem bila na obletnici poroke in čez celoten prostor je bila napeljana random rjava vrvica, na njej pa so takole visele fotografije iz življenja para in njunih otrok. zelo lepo.
 uspešno ustvarjanje želim!

niz razstav.

petek, 28. maj 2010

ta teden sem bila na parih razstavah. razstavo ilustracij jelke reichman sem že predstavila. za rep pa sem ujela čar lesa na magistratu. magistrat je presenetljivo lep prostor za razstave, notranja dvorišča so lepo svetla in predvsem zelo tiha in mirna.
prireditev ČAR LESA se je sicer začela že 12. maja z odprtjem prvega dela razstave v cankarjevem domu - ta se je zaključila 16. maja. drugi del razstave, ta na magistratu, pa je bil na ogled od 13. do 24. maja. les je lep, mehek ali trd, svetel ali temen, obdelan ali neobdelan. nekaj industrijskih izdelkov notranje opreme ter unikatnih in umetniških izdelkov iz lesa sem torej ujela na zadnji razstavni dan.
v drugem notranjem dvorišču pa so na ogled porterti pesnikov in pisateljev fotografa jožeta suhadolnika.
no, in še četrta v nizu razstav, na drugem, pa tudi ne preveč oddaljenem koncu mesta, v galeriji Avla. dovolj časa imate (do sredine septembra), da si ogledate razstavo ilustracij nemškega oblikovalca, grafika, ilustratorja christopha niemanna. fino!

galerijski trojček.

petek, 4. december 2009

Včerajšnji Ta veseli dan kulture sva z M. (spremljevalko in fotografinjo:) odlično izkoristili. Obiskali sva galerijski trojček, ki se razteza v zelo majhnem radiju: MGLC, Moderna in Narodna.

Začeli sva s sprehodom po opustelem Tivoliju do tivolskega gradu, kjer sta trenutno v MGLC na ogled dve razstavi. Tista v prvem nadstropju je posvečena prekmurskemu umetniku Štefanu Galiču, lesorezcu, grafiku, ilustratorju in strastnemu zbiralcu metuljev.





 

{vaša poročevalka med zavzetim preučevanjem lesorezov:}
 
 
V pritličju pa se v majhni sobi nahajajo Mali svetovi Špele Čadež. Čudovito. Dih jemajoče. Ganljivo.  Fotografije niti ne morejo ujeti vseh filigranskih podrobnosti, še manj pa truda, ki ga je Špela vložila v svoje prizore. Čarobnost pa seveda najbolj pride do izraza v končnih izdelkih, v njenih noro dobrih animirankah. DVD z njimi lahko kupite na razstavi za 10€.






S Špelo že tečejo dogovori za Pepermintov intervju. Komaj čakam. :) Vaša domača naloga pa je, da si še pred njim ogledate Male svetove. Kot spremljajoča razstava Animateke bodo v MGLC na ogled še do 31. decembra.

O obisku v Moderni in Narodni galeriji pa naslednjič.


Rada pa bi opozorila tudi na zelo različne politike galerij in sorodnih ustanov glede fotografiranja razstavnih eksponatov. Nekateri fotografiranje strogo prepovedujejo (v Narodni galeriji se moraš predhodno najaviti in pridobiti dovolilnico, pa še to ponavadi dobijo zgolj kompetentni mediji ali strokovnjaki), drugi ga dovoljujejo, a moraš prej podpisati izjavo, da fotografij ne boš uporabljal v komercialne namene (Moderna galerija), seveda se fotografira izključno brez uporabe fleša. Spet tretji pa nimajo jasnih pravil. Tako se nama je v MGLC-ju zgodilo, da nama je gospodična, ki čuva razstavo Štefana Galiča, fotografiranje dovolila, ko pa sva za dovoljenje vprašali v spodnjih prostorih, kjer je razstava Špele Čadež, pa nama 5 ljudi ni znalo jasno povedati, kako in kaj. Dva sta skomignila z rameni, ena je grdo gledala, tretja je rekla, da ne ve in da glede tega niso dobili navodil. Nihče pa ni rekel, ne, ne sme se. Kako lahko nekdo dela v taki instituciji in ne ve, ali je fotografiranje dovoljeno ali ne? V bistvu sva sami videli znak s prečrtanim fotoaparatom, ampak ker sva fotografirali za Pepermint in z namenom promoviranja njihove ustanove in umetosti ter ustvarjalcev nasploh, sva razstavljeno vseeno pofotkali. Je to komercialni namen? Je Pepermint profitna stran? Ne in ne. :) Moj namen je le pokazati, kaj vse se dogaja okoli nas in privabiti kar največ ljubiteljev lepega k ogledu. In s tem sama prav nič ne zaslužim. :)

Stopnišče v MGLC-ju. Duhovito in kritično obenem. Kritika tudi meni? Kaj menite?
© PEPERMINT • Theme by Maira G.