SLIDER





ljubljana
Prikaz objav z oznako ljubljana. Pokaži vse objave

THE KINFOLK TABLE / BAZILIKA

ponedeljek, 28. oktober 2013


Ves večer se mi je zdelo, kot da zunaj sneži. Središče mesta je bilo zaprto zaradi čakanja na maraton, z uredništva sem hitela zadnjo minuto, nato pa je taksi delal same ovinke, da sem na koncu le stekla čez zebro do Bazilike. Ura je bila 19:04 in huh, nisem bila zadnja. Ko smo se posedli za mizo, pokrito z belim prtom, sem opazila in se zaljubila v dvoje. Roza vrtničke in Mančine superge. In potem se zgodi, da Darja reče: "Če boste dali kaj na Instagram, uporabljajte #thekinfolktable." In me, punce naokoli, vse telefone na plano. Nakar ugotovim, da so mi vsaj malo in vsaj virtualno znani skoraj vsi za mizo. In jedi! Kako okusno in domišljeno. Če verjamete ali ne, čokoladno pito sem jedla najdlje, žličko za žličko. KINFOLK in BAZILIKA, bilo je res fino. Hvala vsem za družbo in klepet, vam pa priporočam, da počakate na Anine ali Mančine fotografije. Jaz jih komaj čakam. 

Na druženje je vsak prinesel svoj priljubljeni/družinski/okusen recept. Tak, za drobna srečanja ob hrani. Z njimi smo tudi mi dodali delček k izidu noro lepe knjige THE KINFOLK TABLE. Tako kot čudovito revijo KINFOLK lahko dobite tudi v Baziliki. Ampak je treba pohitet.

NUMOKK

ponedeljek, 16. september 2013

Zadnjič sem se odločila, da ko grem naslednjič v park Tabor, sploh ne bom vzela s sabo  fotoaparata. Ker se tudi blogerka malo zmatra, no :) In včasih je fajn samo posedat, malo klepetat, pomahat znanim obrazom ... ne pa v brzini laufat od stojnice do stojnice in fotografirat, doma urejat fotke, pisat objave. Tudi to je delo, jaz pa imam tega zadnje čase povsem dovolj. Ampak evo, to soboto sem spet imela v torbi Arčija, to pa samo zato, ker sem bila zatem namenjena še v Šiško h grafitarjem. In še dobro, da sem ga imela, ker je bila Bazilikina stojnica tako lepa, pa še NUMOKK bi sicer lahko fotkala le s telefonom. V bistvu je hecno. Obe, Leo in Zalo sem že intervjuvala. Leo pred leti za Pepermint (iii, moji začetki), Zalo pa ne tako dolgo nazaj za službo. In kako fajn, da ste prijateljici, in kako fajn, da skupaj delata take hude stvari! Totalno sem se zatrapala v pouštre. Pa v vrečkice! Pa v grafike! Neon detajli v kombinaciji s črnimi potiski ... Ouje.

NIKO MATUL V JAKOPIČEVI GALERIJI

petek, 16. avgust 2013

V Jakopičevi galeriji si lahko še vse do 1. septembra ogledate izvrstno razstavo o življenju in delu slovenskega scenografa NIKA MATULA. Obenem je to pregled slovenske filmske scenografije, ki je nehote zaznamovala številna življenja, naše otroške spomine in spomine naših staršev, babic in dedkov in dinamičen zapis pogosto največkrat prezrtega dela filmske ustvarjalnosti. Niko Matul, po izobrazbi arhitekt, je (so)ustvarjal scenografijo premnogih filmov, med drugim Cvetja v jeseni, Sreče na vrvici, Plesa v dežju, Ne čakaj na maj, Kekčeve ukane, Pastirci, Moj ata, socialistični kulak in To so gadi. Razstava nas popelje tako skozi Matulovo zasebno življenje kot skozi nastanek določenih filmskih naslovov: na ogled so skice, načrti, tlorisi, fotografije s snemanj in s terena, ki jih je v zanimiv prikaz uredila kustosinja razstave Metka Dariš.

Za svoje delo je bil Matul večkrat nagrajen, tudi s sedmimi zlatimi arenami na znamenitem puljskem Festivalu jugoslovanskega filma, sodeloval pa je z najbolj priznanimi domačimi režiserji svojega obdobja - Boštjanom Hladnikom, Matjažem Klopčičem, Janetom Kavčičem, Francetom Štiglice, Františkom Čapom ... Ni pa ustvaril le scenografij 31 celovečernih filmov, ustvarjal je tudi scenografije kratkih in televizijskih filmov, serij in TV oddaj.  Mene so prevzeli tudi filmski plakati domačih filmov, nekateri so ...  za doma imet :)

Slovenska cesta 9
torek - nedelja: 10.00-18.00
ponedeljek: zaprto

Razstava je na ogled do 1. septmebra, vsako nedeljo ob 16.30 se lahko po razstavi sprehodite z vodenjem poznavalca.

KAM NA KAVO / 13

torek, 13. avgust 2013

Ljubljana je dobila nov prostor za druženje, KAVARNO 13. Zanimiv prostor, poln detajlov, zaradi katerih sem tam preživela skoraj dve uri s fotoaparatom. Kavarno nasproti Križank, ki jo od zunaj preproznate po stolih Tolix na letnem vrtu, so načrtovali v arhitekturnem biroju AKSL. Kot mi je povedala Špela, je bil izhodišče za kavarno manjši prostor, v katerem je bil nekoč frizerski salon. Za potrebe kavarne soo morali vanj umestiti ločene sanitarije in točilni pult, kar je uporabno površino zmanjšalo skorajda na pol, zato so se iskanja dodatnega prostora lotili drugače. Sedišča so "izdolbli" v stenah, zato razmeroma majhen prostor ne deluje natrpano, za sedišča pa so izkoristili tudi okenske niše. 

Eden najbolj opaznih atributov 13 je tudi zanimiva igra lesa in keramičnih ploščic, ki s tal prehajajo na stene in so obenem izjemen dekorativni element. S Špelinimi besedami:  "Les in keramika ustvarjata ravnovesje med pretirano domačnostjo in zadržano hladnostjo, kombinacija vzorcev in strogih linij pa združuje igrivost in natančnost."
V 13 si lahko privoščite kavo ali kakšen drug napitek, spijete kozarček najljubše alkoholne pijače in zraven tudi kaj malega prigriznete. Praline in tortice so Dobnikove, sendviči pa prihajajo iz sestrske kavarne Rog. Sladice in sendviči so na ogled v zanimivi vitrini sredi prostora, pri čemer je na vrhu prostor tudi za izdelke, ki jih lahko kupite za domov ali darilo - vina, čokoladice, žgane pijače ... Prostor se iz prvega, malce širšega dela, po dolžini raztegne v notranjost lokala. Toaletni prostori so načrtovani prav tako skbno kot preostali ambient. Z visečim ogledalom Strap za piko na i. In Muutovo lučko E27, te sicer visijo tudi nad točilnim pultom.

Grafična podoba lokala je delo oblikovalskega studia Bergla.  Trinajstka je res nekaj posebnega.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.