SLIDER





o n l i n e
Prikaz objav z oznako o n l i n e. Pokaži vse objave

& OTHER STORIES

sreda, 13. marec 2013

Že vrabčki čivčkajo, da je končno zunaj tisto, kar so pri švedskem H&M kot nekakšen skrivni projekt pripravljali nekaj dolgih mesecev, pravzaprav let. & OTHER STORIES je blagovna znamka (zaenkrat) za ženske, ki obsega vseeee, kar sodobnim gospodičnam in gospem poželijo oči in srček. Prav to, da lahko na enem mestu, v eni spletni trgovini (ki je zares obsežna) najdemo vse sestavne dele za izbran videz, priložnost, sezono ... je morda največja odlika najboljša poteza te znamke. Ponuja različne linije in sloge - od dekliških, barvitih in romantičnih, poslovnih in strogih, do zelo hip in monokromatskih, moško krojenih kosov. Tu so tudi izdelki za nego telesa, ličila in dišave. & OTHER STORIES sodeluje tudi z ostalimi blagovnimi znamkami in priznanimi modnimi imeni. Marelična torbica zgoraj je denimo delo Clare Vivier. Jaz sem kar malo zaljubljena v vse skupaj, pa vi?

INDEKŠ

Indeks s š-jem. Indekš. KŠ kot Kino Šiška. Indekš dobiš, če se vpišeš v študijski program, ki zagotavlja predvsem veliko koncertov zanimivih glasbenih skupin iz domačih in tujih logov. Čeprav smo že globoko v prvem semestru Indekša, bo zamudnike razveselil podatek, da se na ta faks še vedno lahko vpišete in da omejitev skorajda ni. Indekš je namreč sklop glasbenih dogodkov, za katerega ne potrebujete statusa študenta, si pa z vpisom – ter nakupom kart – zagotovite pestro bero koncertov indie, pop, electro, folk in podobno usmerjenih bendov po nižji ceni kot običajno. Ob vpisu vsak prejme čisto pravi indeks (indekš), kamor nabiramo žige z obiskanih dogodkov. Za vsakih pet obiskanih koncertov dobiš tudi kakšno dobroto (glej spodaj:), s projektom pa želijo v KŠ ustvariti nekakšno skupnost obiskovalcev, ki bi se družila ob žanrsko raznolikih, vseeno pa podobnih glasbenih dogodkih.
Zraven seveda spada tudi merčndajz - značke, totke, štampiljke in tapravi indeksi. Za vse je poskrbela Nina Urh, ki je izdelala tudi logotip in nasploh celotno podobo Indekša. Finiš prvega semestra bo maja, lahko pa si že ogledate, kateri bendi pridejo igrat takrat.

ANA KUHA IN IMA LEPO ŠPICO

torek, 12. marec 2013

Da obstaja nova slovenska kuharska oddaja, sem izvedela na fejsbuku pri Teji Ideji. Čeprav sem nora na kuharske oddaje (in knjige in bloge) ter zadnje tedne vse proste trenutke posvečam Rudolfu in Đejmiju in Anabel, me naše prav nič ne ganejo. Kako se skuha krompir, vemo, kako se naredi štrudl, smo se naučili pri babicah, kako dolgo se kuha špagete, piše na kartonu, v takih oddajah pa vsakič znova to "zvem". Tako da Ane, ki kuha, še nisem ujela na TV, sem pa pogledala (in o večkrat) njeno lepo špico in podobo, ki jo je med drugimi zakrivila prav Teja Kleč. In fanta in punca iz NuFrame:  Miha Rainer, Gaja Kores in Teo Rižnar. Meni je tako všeč, da bi se kar preimenovala v Ana kuha in imela takle header na blogu. Napovednik je poln vzorčkov, ki smo jih od Teje vajeni, obenem pa je zelo dekliški, ker je Ana pač mlada in luštna kuharica.

PELICON

petek, 8. marec 2013

Imate radi pivo? Jaz zelo. Predvsem temno, gosto, aromatično. Tudi slovensko pivo mi je všeč, sem privrženka tazelene pivovarne, pila pa sem tudi dve bolj alternativni "slovenski" pivi - Halerja v Podčetrtku in avstralsko-vrhniškega HumanFish v Tozdu  (tudi v Baziliki ga lahko naročite in najbrž še kje). Zgodba piva in pivovarne Pelicon je malce drugačna. Zanjo je Matej Pelicon (btw, poglejte si tale filmček:) zbiral sredstva prek programa Kickstarter, a ga to, da tam ni zbral vsega potrebnega kapitala, ni ustavilo. Bo šlo pač malo bolj počasi in glede na to, da na Instagramu spremljam, kako napreduje urejanje prostorov, imam občutek, da bo/je to še ena fina zadeva, za katero stoji mlada in pogumna vizija. Se že veselim, da bo pivovarn(ic)a nared in bom lahko prišla na pokušino. Smo že zmenjeni!

Zgodbo Pelicona lahko spremljate pri Aniti in Mateju na blogu ali spremljate novičke in širite dober glas na FB. Aja, pa nalepke za steklenice Pelicona je oblikovala Anita. Zelo šik.

INTERVJU: PETRA GREEN / ROOM39

petek, 1. marec 2013

Aaaa, po letu in pol se vračajo Pepermintovi vprašalniki! Prvi marčevski dan se zdi pravšnji za ta lep dogodek, kajne? In vesela sem, da lahko novo sezono odprem s Petro in njenim ROOM39. Petrino delo spremljam že nekaj časa in sem jo vseskozi imela v mislih za tale projekt. Sestavljala sem kolaže z njenimi blazinami in skodelicami z metalik luskicami, štrikanimi motivi, natisnjenimi na blago pouštrčki z neon obrobami ... Pa kar ni bilo dovolj. Zanimalo me je več, recimo to, kaj se skriva v ozadju, kakšna je njena zgodba in kakšen je recept za uspeh v ostri konkurenci, ki vlada v čudežni deželi produktnega oblikovanja. Nenazadnje izdelke Room39 pogosto izbirajo uredniki dekorja priznanih revij (britanska Elle Decoration, denimo), za svojo pa so jo vzeli tudi blogerji. Vas zanima, kako se lotiti posla v ostri konkurenci, kakšrna veje v panogi izdelkov za dom? Verjamete, da je delati zase sicer osvobajajoče, pa vendar tudi zelo smaotarsko? In ... se tudi vam zdi, da je imeti studio v kolibi na koncu angleškega vrta prav fensi in glamurozno? Berite dalje :)

Kako te je pot zanesla v London in kaj si počela pred tem? 

London kot možnost se je pojavila na obzorju potem ko sem spoznala Andija - mojega moža. Pred tem sem bila na kar dobri karierni poti: oblikovala sem spodje perilo za Komet Metlika in delala v okviru oblikovalskega kolektiva V.o.o.d.o.o., v katerem so delovali še Zoran Garevski, Nataša Peršuh, Jelena Proković in Helena Sebanc. Ampak ljubezen in izziv sta me odpeljala v tujino...

Kako si zašla v oblikovanje?

Ne nakljucno! Od malih nog sem vedela da bom ustvarjala, ko bom velika. Moj zgled iz otroških let je bil Leonardo da Vinci: izumitelj in umetnik; kreator! Ker pa nisem bila nikoli pretirano akademično sposobna, sem se usmerila bolj k oblikovanju kot izumiteljstvu.

 ... in kako je nastal Room39?

Dovolj mi je bilo mode! S tem ne mislim oblikovanja oblačil oz. spodnjega perila, temveč mode kot modne industrije in 'scene' - njene sezonskosti, površinskosti, potratnosti, neetičnosti... Vse od selitve v London sem delala kot oblikovalka za dobavitelja velikim trgovskim hišam in po rojstvu prvega otroka sem vse težje tolerirala plati industrij, ki so me že od začetka žulile. Pri product dizajnu ni te konstantne nenasitne potrebe po novostih in sledenja trendom. Poleg tega sem čutila, da kreativno stagniram in da nisem management material. Pustila sem dobro plačano službo, da sem lahko sledila svoji 'pravi' poti. Brez podpore moža to seveda ne bi bilo mogoče.

Kaj je tisto, po čemer prepoznamo slog Room39, kaj želite s svojimi izdelki ponuditi kupcem?

Z besedami težko definiram svoj stil, ker mi je preblizu in izhaja iz notranjega vzgiba in ne predeterminiranega koncepta. Kar mene najbolj privlači v delu drugih oblikovalcev so svežina barv, kontrasti, humor, univerzalnost in nek element presenečenja. Upam, da tudi moje delo to odraža.
Med nami je najbrž veliko takih, ki smo vaj na neki točki sanjarili o podobnem delu. Kakšne so stopničke do uresničenih sanj oziroma z bolj kapitalističnimi besedami - kako se lotiti posla in svoj hobi spremeniti v poklic?

Pri ustanavljanju lastne blagovne znamke  se je treba zavedati, da se prvih nekaj let samo vlaga. Nikar ne smemo pričakovati, da si lahko v roku šestih mesecev že lahko začnemo izplačevati plačo!  Zato je potrebno za osnovno preživetje poskrbeti kako drugače. Pomembno je, da se vsak cent vlaga preudarno, nujno pa je tudi delati na promociji od vsega začetka.

Spletna predstavitvena stran je nepogrešljiv pripomoček, pri tem mora njen izgled slediti estetiki proizvodov. Ni zmotno vložiti v oblikovanje identitete oziroma poiskati strokovni nasvet, če se oblikovanja lotime sami.
Delati 'zase' je tudi zelo samotarsko in ni primerno za tiste, ki potrebujejo konstantno potrditev iz okolice, da je to kar počnejo dobro in vredno. Če je tvoje delo resnično originalno, ne bo takoj razumljeno. Seveda, če minevajo leta in še vedno ni pozitivnega odziva ... potem je res mogoče čas, da se vprašaš ali sploh imaš publiko.

V spodbudo lahko rečem, da je povsem okej začeti iz malega. Večina velikih product dizajnerjev je začela z enim ali dvema izdelkoma, a je bila ta  izveden mojstrsko! 

Konkurenca v svetu izdelkov za dom je huda, najbrž še toliko bolj na trgu, kakršen je britanski. Kako izstopati in opozoriti nase?

Z eno besedo: originalnost! Večina, čeprav talentiranih oblikovalcev, raje sledi temu, kar je trenutno 'in' kot pa da se vprašajo, kaj bi pravzaprav radi oblikovali. Tako imamo cele četice trendy blagovnih znamk a la Donna Wilson, Anorak, Mini Moderns ...
Kako poteka tvoj dan?  Oblikuješ sama ali imaš sodelavce?

Tipičnega dneva ni, ker vse usklajujem okrog otrok. Ko so v šoli/vrtcu delam, ko pridejo domov pa utegnem kvečjemu kak email napisat. Občasno mi pri delu na sejmu ali tiskanju prototipov pomaga kak študent, sicer pa vse delam sama, tako da prilagodim delovnik trenutnim potrebam. Rada bi vpeljala malo več reda, a mi trenutno mi to še ne uspeva.

Studio sem pred kratkin preselila v 'fancy' kolibo na koncu vrta, kar mi omogoča delo, ko otroci spijo ... nič kaj glamurozno!
Bomo lahko izdelke Room39 kdaj občudovali in kupovali v kakšni od trgovinic v Sloveniji? Kakšne stike imaš s slovenskimi kupci in novinarji, se ti zdi, da te poznajo?

Seveda delam na tem, da bi del kolekcije ponudila tudi na slovenskem trgu, upam, da bom v drugi polovici leta to tudi uresničila.

Ne, mislim, da se me nihče več ne spominja. Kar ni nujno slabo, temveč je to priložnost, da se predstavim v povsem novi luči.
Zagotovo je med Pepermintovimi bralci kakšen radovednež, nadobudni oblikovalec, ki ga zanima, če je mogoče od blizu videti, kako je delati v tej obrti. Si dobila že kakšno prošnjo za internship? :)

Ja kar nekaj, a ker nimam standardnega 8-urnega delovnika je trenutno malo težko vpeljat študente v moj način dela. Trenutno potrebujem PR intern, poznas koga? :)

In še za konec ... Tvojih top5 priporočil za obisk v Londonu.

Prvih 5 ki mi jih pride na pamet:
National Portrait Gallery
Victoria and Albert museum
Tate Britain
Hyde Park
Kenwood House na Hampstead Heathu

Room39 lahko spremljate tudi na FB, kjer boste izvedeli vse novosti, sodelovali pri izbiri barv novih produktov in seveda prvi izvedeli, kdaj bomo lahko Petrine izdelke kupovali tudi pri nas.

PETRA KERN - SLOVENSKA AMY BUTLER :)

ponedeljek, 4. februar 2013


Poznate Amy Butler? Ko sem pred leti začela brskat po tujih blogih, se je Amy s svojimi vzorčki in blagom pogosto pojavljala v različnih objavah. In odkar spremljam delo Petre Kern, me malce spominja na Amy. Res sem vesela, da je v času, odkar je odgovarjala na Pepermintov vprašalnik, dosegla prav to, kar si je želela. Njeni vzorčki so dobili novo obliko in namen. Zdaj krasijo pisalne bloke, prevleke za blazine, ovitke za telefone in nalepke za prenosnike. Lahko jih kupite tudi kot printe in uokvirite. Kateri vzorček je vaš najljubši in s katerim izdelkom bi si polepšali vsakdan?
Beležke lahko kupite tule, vse ostalo pa tukaj.

EQUA + GIVEAWAY

ponedeljek, 7. januar 2013

Novoletne resolucije - so vam kaj znani ti zgodnjejanuarski notranji monologi o tem, kako bo letos vse lepše in boljše? Sama se ne slepim, poznam se dovolj dobro, da vem, da se niti največjih zapovedi in prepovedi ne morem dolgo držati - še posebej, če si jih izmislim sama. Letos sem z resolušni začela že lani, v zadnjih dneh decembra. Spet štrikam, berem knjige, gledam filme, se sprehajam po Tivoliju in celo na fitnes hodim. Jp. Jaz! Nehala pa sem ignorirat tudi faks in se lotila dela. Magistrirala bom! Prsežem! 
Nooo, k novemu letu in mojim novim ciljem pa se lepo poda tudi nova steklenička za vodo. Čutarca :) Imenuje se EQUA. Eno njihovo plastenko že imam, spravljena je kar v službi, ampak ta je pa prav posebna. Prvič - steklena je, narejena iz ročno pihanega stekla. Steklo tako prijetno cinglja, ko ob njo zadanem s prstanom. Ker je steklena, je tudi bolj ekološka in trajna. Da je pa superstajliš in lepa, se pa vidi na prvi pogled. Oblikovali so jo v studiu Desnahemisfera. Izbrala sem minimalistično črno, čeprav so me ostale žive barve iz kolekcije CMYK prav tako mamile. Lepo se uleže v roko, ki kar naprej sega ponjo. Ko je treba brat članke in brskat po digitalni knjižnici, ponuja mini odmor za požirek vode. 
Aja, pa moja rekreacija. Saj vemo, kako težko se je kdaj spravit v telovadnico, zeeeh. Resda tja hodim šele en teden, ampak zdaj se s stekleničko ob sebi počutim prav profesionalno. Voda v njej ostane osvežujoče hladna. Pokrovček, ki se na vrat stekleničke privije, pa zagotavlja, da se voda ne poliva. In kaj mi je morda pri stekleničkah EQUA najbolj, ampak res najbolj všeč? Da za njimi stoji mlada, zagnana in kreativna ekipa.
Ker vem, da ste se zdaj vsi zaljubili v tole mojo equo s fotk, imamo z EQUA timom tudi presenečenje ... Nekdo med vami si bo lahko izbral svojo stekleničko iz njihove spletne trgovine. Zato le preglejte vse lepe flaške in v komentarju zapišite, katera vam je najbolj všeč. Ste za? Sodelujete lahko do četrtka!

AH, TE GRADBENIŠKE ZADEVE!


Okej, ne vem, kaj je z mano in vsemi temi zidarskimi/lesarskimi/delavniškimi zadevami, ampak vedno znova se zaljubljam vanje. Naj vas samo spomnim na lesene palete ali peg board ... Prve mi domadoma že leta služijo kot postelja, drugega mi še ni uspelo narediti. Tu je še moja dilema o clothing racku, se je spomnite? No, to je rešila mini kvadratura mojega domovanja, ker zanj preprosto ni prostora:) In zdaj so očitno na vrsti armaturne mreže? Ampak jaz res ne maram armaturnih mrež, spominjajo me na betoniranje in na vse prikolice betona, ki ga je treba namešat, vse litre vode, ki jih je treba znosit k mešalcu itd. In te mreže so ponavadi grde in rjave in zarjavele in še težke povrh. Ja, ja, ja, a poglejte to, ki služi kot wall display, mar ni krasna?

... Upam, da naš oči ne bere Peperminta, ker bom eno mrežo (ziher imamo kakšno okoli hiše, pri nas se vse najde) skrila za garažo. Ne mu povedat, a prou? In klik za še en luškan primer, kako eno zarjavelo mrežo spremenite v kul dodatek za dom.

NA OBISKU / HANDMADE IN MOSTE

sreda, 19. december 2012

V Handmade in Moste HQ sem se oglasila prejšnji teden, saj sem ju morala izprašati za njun portret. Parket v domu Mojmir je najlepše barve in svetloba, ki se nabere v stanovanju, ko posije zimsko sonce, je prelepa. K&K sta nadvse gostoljubna in jaz bom že našla kakšen razlog, da spet kaj pridem naokoli :) Če ne bo prej Klara naokoli hodila v ročno sešitih usnjenih čeveljcih ali pa bo dvorišče dobilo tisto osvetlitev z dna njunega HIM plana. Morda bosta lahko povedala novo zgodbo o iskanju lesa prek Bolhe ali pa pokazala kak nov projekt. Za njuno stanovanje ali za vse nas.

SPEAK

sreda, 12. december 2012

Danes želim razširiti glas o lepem in zanimivem projektu, ki je hkrati povezovalen v domačem okolju in širše. SPEAK je steklen kozarec, ki so ga v sodelovanju s S projectom naredili v Steklarni Hrastnik. Kot lahko vidite, Speak ni običajen kozarček, saj stoji nekam postrani. Njegovo dno namreč ni ravno, temveč v obliki vrtavke, zato ni nikoli pri miru, ko ga odložimo na mizo, se pozibava sem in tja in kjub sila preprostim linijam izstopa na svoj način. 
Do You Speak?
 

Speakovo poslanstvo pa ni le izvabljati nasmeh gostov lokala ali zabave, temveč sega mnogo globlje v družbeno plast. S project / Zavod za ustvarjanje priložnosti za mlade S je namreč kozarec oblikoval in izdelal zato, da bi z njegovo prodajo omogočil izobrazbo, s tem pa svetlejšo in smiselnejšo prihodnost za mlade, ki so se tako ali drugače znašli v slepi ulici. 
Kot je čudovit in izviren sam projekt, je prav takšna tudi embalaža. Oblikovala jo je Eva Zupan (pri njej sem včeraj tudi z zanimanjem spremljala, kaj tako nestrpno napoveduje na FB:) in že vidim, kako se bo zdaj zdaj znašla na notcot, lovely package in ostalih svetovnih sletnih kanalih, ki cenijo lepo. In še nekaj ... Projekt je podprl Jamie Oliver. Ja, Jamie . Zdaj pa ... preberite več o S Projectu, več o kozarčku Speak in njegovi zgodbi ... in če vas prepriča, lahko svojega ali svoj komplet kupite tu. Da ga bodo veseli tudi fantje, bratje, očiji, dedki (in hej, tudi dekleta!), ne dvomim.

SUPAFRANK DOES SLOVENIA

četrtek, 6. december 2012

SUPAFRANK je eden mojih najljubših oblikovalskih studiev. No, kot da jih imam ful in se nadvse spoznam na vse studie tega sveta :) Ampak, njihovo delo mi je zelo všeč, je igrivo in barvito, obenem pa čisto in sveže. Na Pepermintu sem že pisala o njihovih projektih in lahko si predstavljate, kako hecno je bilo spoznanje, da ob obisku njihove strani zrem v besedo Slovenia. Dojela sem čez preveč sekund.
Supafrank je namreč pripravil podobo za EXTREME SLOVENIA, servis za avanturistične in športne navdušence, ki željni novih dogodivščin morda pomislijo na skrajni severozahod naše deželice. No, projekt ni povsem slovenski, saj za njim stojita tujca, ki sta se v nepredvidjivo naravo zaljubila na prvi pogled. In ostala.

Pri tem projektu se mi zdi zanimivo to, kako našo deželo vidijo ljudje, ki nanjo niso navezani v domovinskem smislu in ne gledajo slovenskega oblikovanja dan za dnem v časopisih, revijah, v oglasih in trgovinah. Težko si predstavljam, da bi se zgornjih podob domislil kakšen slovenski oblikovalec, tako neslovenske so. Hm, a ni totalno osvežujoče videti nekaj, kar predstavlja naše konce, pa ni polno zelene? Pa nimam nič proti zeleni, ampak kdo si je sploh izmislil neko florescentno zeleno za "našo" barvo? Ta neobremenjenost je na najlepši način predstavila dejavnost naročnika, "drznost" oblikovanja pa, če nanj pogledamo izven naših ustaljenih promo izdelkov, govori zase, predvsem pa nam.

CLOTHING RACK - DA ALI NE?

ponedeljek, 27. avgust 2012

(vir: Pinterest)
S selitvijo in vsem vznemirjenjem, ki ga prinaša, raste tudi en velik vprašaj v mojih mislih. Vsak, ki je kdaj živel z mano, pa čeprav samo v šotoru na morju ali na potovanju, ve, da nisem ravno biserček v organiziranem pospravljanju in vzdrževanju reda. Red me spravlja v nered. Naslednji "problem" je količina stvari, ki jih posedujem. Ne govorim toliko o oblekah, ampak saj veste ... Drobnarije, nadpomembne za mojo eksistenco. In kam bom vse to dala na tisto mini kvadraturo, aaa? In zato razmišljam o stojalu za oblačila, ker pač še ene omare ne morem spraviti v garsonjero.  Ampak seveda ima tudi clothing rack svoje pluse in minuse:
+ praktičnost
+ poceni
+ lahek za prenašanje in sestavljanje
+ boemski videz
+ oblačila se ne zmečkajo 
+ imaš pregled nad garderobo
+ spodaj lahko zložiš še čevlje

- še večja zmeda
- nestabilnost (?)
- oblačila niso zaščitena pred vonjem kuhanja
-  kje kupiti lep + kvaliteten clothing rack?
Kaj pa vi menite o tej zadevi?

DIY: LEP KOT CEMENT

sreda, 8. avgust 2012

Na cement imam lepe spomine. Kot najbrž vsak, ki je kdaj gradil hišo ali pomagal očitu pri mešanju malte in betona. Od vseh opravil, ki pritičejo temu opravilu, je bilo zajemati cement iz papirnatega žaklja moje najljubše. Čeprav je nevarno in ohinsploh škodljivo vdihovati cementni prah, nič dobrega pa ne naredi niti rokah, je bilo potopiti dlani v puhast mrzel prah res kul. Leta zatem sem si ogledovala različne izdelke, veliko manjše od hiš in zidov, in vsakič znova sklenila, da bom kaj podobnega naredila tudi sama. In sem res. Vse, kar potrebuješ, sta cement in voda in čez 24 ur imaš izdelek, trd kot kamen. In lep, tale siva je najlepša siva.
 EDEN MOJIH NAJLJUBŠIH DIY PROJEKTOV EVER! <3 b="">
© PEPERMINT • Theme by Maira G.