NA ROBU GOZDA • LESENA HIŠA ZA MLADO DRUŽINO

NA ROBU GOZDA • LESENA HIŠA ZA MLADO DRUŽINO

nedelja, 19. junij 2016

Tik ob gozdu, na robu prostorne jase, stoji že na pogled neobičajna počitniška hiša, sodobna lesena koča. V njej stran od ponorelega sveta in v objemu narave proste dneve preživlja mlada družina, ki sicer večino časa preživi v večjem mestu v tujini.

PREBERI

TAM, KJER SE GRAMOFONSKE PLOŠČE POSLUŠA DOLGO V NOČ

TAM, KJER SE GRAMOFONSKE PLOŠČE POSLUŠA DOLGO V NOČ

nedelja, 29. maj 2016

Ah, ta Instagram. Meni najljubša reč pri tej aplikaciji je ta, da nam omogoča virtualno sprehajanje ali posedanje z ljudmi, ki jih sploh ne poznamo. Dovolijo nam, da z njimi pohajkujemo po skritih ulicah Pariza, si predstavljamo vročino in vonj maroškega kamna, pijemo kavo v fotogenični kavarni ob amsterdamskih kanalih in čakamo, da se ohladijo pravkar spečene cimetove rolce na marmornati mizi nekje v Stockholmu. Ker je tudi blizu lahko tako daleč, ni nujno, da občudujemo le daljne kraje in prostore. Morda je ta nekdo, čigar zgodbi sledimo, le nekaj kilometrov stran.

Dolg uvod v pripoved o tem stanovanju. Že dolgo jo občudujem in se po njej 'sprehajam' na čudovitem Poloninem profilu na Instagramu - PERCEPCIJA. Prepričana sem, da nisem edina,  ki jo že dolgo navdušuje njen občutek za vse lepo, za malenkosti in ... kako lepi so vedno njeni šopki! Zelo sem vesela, da nam je tokrat dovolila tudi za fotografije, za osvetljene zaslone in filtre.

DOM JE TAM, KJER SO KNJIGE, KJER JE DOVOLJ SVETLOBE IN KJER LAHKO HODIŠ BOS.

Polona z družino živi v Celju, v eni od vrstnih hiš arhitekta Jagriča iz leta 1956, ki stojijo ob sprehajalni poti ob Savinji. Zaradi barvitih fasad, ki so bile, kot pravi Polona, za tiste čase revolucionarne, jim Celjani pravijo tudi Čebelnjak. Hiša je medetažna in ima veliko prostorov. In stopnic, doda Polona ter razloži, da se je namen prostorov glede na potrebe in skladno z odraščanjem družine vseskozi spreminjal in prilagajal.

"Dom je tam, kjer so knjige, kjer je dovolj svetlobe in kjer lahko hodiš bos. Zato so pri nas povsod knjige, zelo malo vrat – zgolj tista nujno potrebna, lesene oljene stopnice in pod. Prav oljene stopnice in bela tla v kuhinji sta projekta, katerih smo se potem, ko so mojstri obupali, lotili sami, in jih imamo, tudi zaradi tega, posebej radi. Stene so  bele in na tistih delih, kjer želimo tudi kaj zapisati, tabla črne oziroma temno sive barve."

POSLUŠANJE GRAMOFONSKIH PLOŠČ DOLGO V NOČ. PLUS DOMAČ METIN ČAJ. 

Polona pravi, da so dom in občutki doma neobhodno povezani s stanovalci in njihovimi navadami skozi leta. "Trenutno je moja najljubša asociacija v zvezi z domom pozno večerno ali nočno družinsko poslušanje glasbe z gramofonskih plošč in domač metin čaj. Na srečo vseh vpletenih je glasbeni okus enoten," doda.

Pri opremljanju (če ji sledite na Instagramu, ste morda opazili še dve pogosti lokaciji njenih fotografij - #intheforest označuje počitniško hišo, #intheoffice pa pisarno) Polona zagovarja slog mix&match. Meni, da je vsak, na prvi pogled še tako grd in neuporaben kos, z malo domišljije, nekaj ročnih spretnosti in dobro kombinacijo moč spremeniti in uporabiti.

RETRO KOSI, ZNANA IMENA, DOMAČE ZNAMKE IN IKEA

"Naša oprema je mešanica obnovljenih retro najdb, babičinih omar, dizajnerskih kosov in seveda Ikeje. Blizu so mi kosi Vitre in RexKralj, katerih letnice tudi sicer sovpadajo z obdobjem nastanka hiše in tako zaključujejo njeno retro podobo. Prav tako imam rada dela slovenskih oblikovalcev in proizvajalcev. Tudi sicer sem mnenja, da je 'misli globalno, kupuj lokalno' na tem  področju nujnost. Pri nas lahko tako najdete luči Vertigo Bird, KobeiagiKilims, ooh noo, Kraljeve rexe … če naštejem samo nekatere."

DROBNE REČI, KI STANOVANJE NAREDIJO DOM

Že z njenih fotografij je takoj jasno, da so pri tem pomembni tudi detajli. Poloni so najbolj ljubi takšni, ki izhajajo iz življenja in življenjskega sloga stanovalcev. "Na primer zbirka kamnov, ki jih prinašamo od povsod, žičnat oblak nad pisalno mizo, ki mi ga je naredil oče, kolaži osebnih instax fotografij, diy projekti, zbirka naslovnic sobotne priloge Dnevnika, v katero ovijemo šolske knjige in zvezke, zbirka gramofonskih plošč, že omenjene knjige, kvačkanje ... takšne osebne stvari," pravi Polona, ki je bila morebiti v kakšnem od prejšnjih življenj cvetličarka. 

PERCEPCIJA, NJENI ŠOPKI IN PLAKATI

Cvetje, rastline, vejice, trave – brez tega v njihovem domu namreč ne gre. Je tudi strastna zbiralka vaz, pogled na cvetje v njih jo razveseljuje. "Tudi tukaj rada kombiniram – travniško cvetje in trave s tistim z maminega vrta, tržnice ali cvetličarne."

Povprašala sem jo tudi o plakatih in printih, ima namreč kar zavidljivo zbirko. Prinašajo jih s potovanj, iz muzejskih trgovin, gledališč. "Praviloma so spontan nakup in v stanovanju nimajo stalnega mesta, krožijo po različnih lokacijah, v raznovrstni družbi in jih potem, ko potrebujemo prostor za nove, podarimo naprej.”

Njihova zadnja pridobitev je smučišče v megli mladega obetavnega ilustratorja Matije Medveda, vedno aktualna, ljuba in zaželena pa so dela Petra Varl. 

NAVDIH? ŽIVLJENJE SAMO.

In sprehod po stanovanju ob Savinji (ki bo, psst, morebiti kmalu na prodaj) zaključimo, kot smo ga začeli – z Instagramom. Polono sem vprašala, če jo pri opremljanju doma navdihuje tudi ta. In pravi: "Inspiracija je življenje samo in je mnogo več kot majhni kvadratki na IG. Pa vendarle me slednji in percepcija uporabnikov iz vsega sveta, inspirirajo vedno znova in znova."

PREBERI

DOM ZA URBANE NOMADE BLIZU BLEJSKEGA JEZERA

DOM ZA URBANE NOMADE BLIZU BLEJSKEGA JEZERA

nedelja, 22. maj 2016

Del lanskega poletja sta Nika in Luka namenila prenovi stanovanja na Bledu, kjer je včasih živela Nikina babica. Kar nekaj let je bilo stanovanje nespremenjeno, opremljeno z več desetletij starim pohištvom in dekorjem, preden sta se odločila, da ga spremenita v prijetno zatočišče nedaleč stran od Blejskega jezera. Zase, za družino, prijatelje in za popotnike s celega sveta.

LESEN OPAŽ IN DRUGI SPOMINI NA PREJŠNJE ČASE

Najprej sta se morala Nika in Luka odločiti, katere kose pohištva bosta obdržala. Izpraznila sta sobe  in s pomočju družine in prijateljev oluščila stene v nadstropju. Najobsežnejša je bila prenova kuhinje – kuhinjske elemente so odstranili, rjave omarice prebarvali z belo barvo, zamenjali kuhinjski pult in štedilnik.

Nova plast barve je čakala tudi na stole v jedilnici, kjer so sneli tudi lesen opaž – le katera hiša iz prejšnjega stoletja ga nima? Kuhinja z jedilnico je tako dobila bolj svežo in sodobno podobo. Med prenovo, ki je trajala le mesec dni, so podrli tudi steno med jedilnico in dnevno sobo ter tako pridobili  odprt in prehoden dnevno-bivalni del.

RETRO POČITEK

V stanovanju sta dve spalnici, ena je skoraj v celoti ohranila originalno podobo. Če dandanes v spalnicah stremimo k minimalizmu, so bili v času, ko so svoje domove opremljali naši stari starši, v modi prave spalnične strukture z nešteto poličkami, predali in omaricami. Takšna je tudi spalnica, ki so jo v blejski hiši ohranili. V kombinaciji z belo posteljnino, minimalističnimi dodatki in lebdečo lučjo nad posteljo deluje udobno in šik -  kot kakšna hotelska soba. 

PRED ODPADOM REŠENI REX IN KOMODA IZ GARAŽE

Nazaj v dnevno sobo. V njej kraljuje kultni Kraljev leseni naslanjač rex, ki ga je Luka pred leti rešil pred odpadom. Še ena najdba, ki se je znašla v tem vabljivem prostoru, je lesena komoda s steklenimi drsnimi vratci, ki je prej 30 let stala v garaži. Danes služi kot minibar.

Ste opazili luč? Izdelana je iz vejevja in treh preprostih žarnic na belih kablih. Še ena lična 'naredi sam' ideja je lesen zabojček, ki pobarvan v belo postane uporaben kos pohištva - mizica in stojalo za knjige ali revije. 

Z dnevne sobe se steklena vrata odpirajo na zaprt balkon, idealen kotiček za lenarjenje ali kozarec piva po dnevih napolnjenih z aktivnostmi in raziskovanjem okolice. 

Še nekaj - za prenovo in preurejanje stanovanja sta Nika in Luka s pomočniki potrebovala le kakšen mesec dni. Več o tem, kako je potekala prenova, lahko preberete na Lukovi spletni strani, kjer so tudi before/after fotke.

PREBERI

DIY // MADLY IN BED WITH YOU

DIY // MADLY IN BED WITH YOU

četrtek, 13. februar 2014

Hello.

Evo, čas je za eno luštno objavo. Sonce sije, zunaj je prav marčevsko (= sveže pomladno), to pa vem zato, ker sem kar malce zafiksano odstopicljala na bližnjo pošto plačat eno zamujeno položnico in se je vse naokoli bleščalo od sonca. Tako je, če par dni preležiš. In jaz sem ležala tamle zgoraj. Takoj, ko sem se bolje počutila, sem preoblekla posteljnino. No, morda sem se bolje počutila šele po preoblačenju postelje. Veselje je v malih stvareh :)

Kaj pa je tole nad posteljo?

Ampak svojo posteljo vam kažem iz drugega razloga - zaradi napisa na steni. Vedela sem, da ga hočem nekje, ker se mi zdi super fora že vse odkar sem prvič videla print Therese Sennerholt, a je stal čisto preveč evričev, zato sem se odločila za DIY verzijo. Če bi radi sledili mojemu zgledu, berite dalje.

Potrebujemo:

\ debel črn šeleshamer

\ peki papir 

\ navadni svinčnik

\ škarje

\ selotejp

Jaz sem v Milerju našla en superlep šeleshamer z bleščicami. Črne bleščice? Vzamem, pa čeprav za nekaj evrov več kot bi dala za navadni papir. Potem sem razmišljala o taktiki. Naj napišem napis na računalnik, ga nesem sprintat v kopirnico, izrežem, obrišem, še enkrat izrežem? Ne. No, prvi korak sem obdržala. Izbrala sem enega mojih najljubših fontov, izpisala precej povečane besede, nato pa jih prerisala na peki papir direktno čez ekran. Hecno, ampak deluje. Kot takrat, ko smo bili majhni in lepe risbice prerisovali prislonjene na šipo.

Ko so bile vse besede izpisane, sem peki papir na šeleshamer položila tako, da sta se bela stran šeleshamerja in popisana stran peki papirja stikali. Pa še to, besede položimo v obratni smeri, kot bi jih brali od desne proti levi. Zdaj spet v roke primemo navadni svinčnik in pišemo po narisanih linijah. Pritisk na peki papir bo prenesel grafit na šeleshamer. Za prikaz sem fotografirala srčke.

Ko imamo vse besede prenesene na šeleshamer, se začne zabavni del: rezljanje. Obožujem zvok ostrih škarij, ki režejo papir. In kako iz velike pole papirja dobivajo podobo črke in besede. Zapolnjene dele sem pustila kar takšne, morda jih kdaj dokončam z olfa nožem. In potem mi je preostalo le še lepljenje na steno. Uporabila sem kar izolirni lepilni trak, ker je močnejši od washijev. Pa tudi odstrani se lažje kot recimo stenske nalepke. Nova podoba mi je prav všeč. Še zavesa in ogledalo, pa bo!

Pa še to: posteljnina z lunicami je iz Sisi, ostale tri prevleke za blazine sem naredila sama, potiskane so s štampiljkami iz krompirja. Rastlina je iz Merkurja, sliki pa sta  iz Jyska - ko kupiš okvirje, pridejo napisi notri. Mi jih še ni uspelo zamenjat s svojo zbirko.

PREBERI