i z v e s k i.

i z v e s k i.

četrtek, 31. december 2009

verjamem in vem, da nisem edina, ki na izletih in/ali potovanjih v objektiv rada lovi novodobne in starodobne napise, pa naj bo to urbani street art ali produkti stare tradicionalne obrti, v tem primeru tiste kovaške in železarske. na mojem zadnjem potepu po salzburgu sem bila navdušena nad raznolikostjo kovanih izveskov nad trgovinicami. vsak je drugačen, vsak je umetelno izdelan in poseben, mnogi med njimi pa ne samo z napisom, ampak tudi z železnimi detajli razkrivajo, kakšno obrt oglašujejo.

salzburška "čopova", getriedegasse.

vuittonov je bogat, baročen, kar malce kičast. :)

tale že na daleč razkriva, kaj počne georg.

pod temle je trgovinica s spodnjim perilom.

staro + novo = zanimivi barvni kontrasti.

pekarnico seveda čuva pek (pekovski kurirček?).

v severnem morju plavajo ribice.

nasproti si stojita dva zanimiva izveska. zgornji označuje trgovinico, kjer najdete vse v povezavi z božičem...

 

...v tej pa vse v povezavi z veliko nočjo (in odprti sta vse leto:).

tale fantič pa deluje precej zamišljeno in otožno.

ljubka povezava med črkami na napisu.

potem je tu račka, oznaka za očitno zelo priljubljeno restavracijo. na obhodu sem jo namreč srečala vsaj dvakrat.

najbolj šik med vsemi. filigranske kovane rožice so prava kombinacija k napisu. elegantno.

hihi, precej predvidljivo ime za nočni klub. ne spreglejte kovanega srčka. :)

le kaj drugega bolj pritiče urarni kot pa ura na izvesku? najboljša možna reklama (če seveda kaže točen čas:).

seveda pa na avstrijskem ne sme manjkati vsaj ena rogata žival.

ko se znoči, pa pridejo do izraza tisti osvetljeni. lepo.

najbolj pa mi je všeč, kako so se vsi veliki korporativni mogotci {recimo mcdonalds, luis vuitton, H&M} prilagodili tradiciji in dediščini mesta. čeprav ohranjajo svoje značilne napise, jih vpnejo v železne izveske in tako malce manj nasilno tvorijo podobo mestnega središča. pri nas sem nekaj podobnega srečala le v škofji loki. pa si predstavljajte čopovo ali miklošičevo z izveski. :)

p.s.: spreglejte zamike med fotografijami in besedilom. še ena reč, ki me jezi pri urejanju objav. :|

PREBERI

praznični štantki.

praznični štantki.

četrtek, 24. december 2009

praznični salzburški štantki.

PREBERI

galerijski trojček.

galerijski trojček.

petek, 4. december 2009

Včerajšnji Ta veseli dan kulture sva z M. (spremljevalko in fotografinjo:) odlično izkoristili. Obiskali sva galerijski trojček, ki se razteza v zelo majhnem radiju: MGLC, Moderna in Narodna.

Začeli sva s sprehodom po opustelem Tivoliju do tivolskega gradu, kjer sta trenutno v MGLC na ogled dve razstavi. Tista v prvem nadstropju je posvečena prekmurskemu umetniku Štefanu Galiču, lesorezcu, grafiku, ilustratorju in strastnemu zbiralcu metuljev.

 

{vaša poročevalka med zavzetim preučevanjem lesorezov:}

 

 

V pritličju pa se v majhni sobi nahajajo Mali svetovi Špele Čadež. Čudovito. Dih jemajoče. Ganljivo.  Fotografije niti ne morejo ujeti vseh filigranskih podrobnosti, še manj pa truda, ki ga je Špela vložila v svoje prizore. Čarobnost pa seveda najbolj pride do izraza v končnih izdelkih, v njenih noro dobrih animirankah. DVD z njimi lahko kupite na razstavi za 10€.

S Špelo že tečejo dogovori za Pepermintov intervju. Komaj čakam. :) Vaša domača naloga pa je, da si še pred njim ogledate Male svetove. Kot spremljajoča razstava Animateke bodo v MGLC na ogled še do 31. decembra.

O obisku v Moderni in Narodni galeriji pa naslednjič.

Rada pa bi opozorila tudi na zelo različne politike galerij in sorodnih ustanov glede fotografiranja razstavnih eksponatov. Nekateri fotografiranje strogo prepovedujejo (v Narodni galeriji se moraš predhodno najaviti in pridobiti dovolilnico, pa še to ponavadi dobijo zgolj kompetentni mediji ali strokovnjaki), drugi ga dovoljujejo, a moraš prej podpisati izjavo, da fotografij ne boš uporabljal v komercialne namene (Moderna galerija), seveda se fotografira izključno brez uporabe fleša. Spet tretji pa nimajo jasnih pravil. Tako se nama je v MGLC-ju zgodilo, da nama je gospodična, ki čuva razstavo Štefana Galiča, fotografiranje dovolila, ko pa sva za dovoljenje vprašali v spodnjih prostorih, kjer je razstava Špele Čadež, pa nama 5 ljudi ni znalo jasno povedati, kako in kaj. Dva sta skomignila z rameni, ena je grdo gledala, tretja je rekla, da ne ve in da glede tega niso dobili navodil. Nihče pa ni rekel, ne, ne sme se. Kako lahko nekdo dela v taki instituciji in ne ve, ali je fotografiranje dovoljeno ali ne? V bistvu sva sami videli znak s prečrtanim fotoaparatom, ampak ker sva fotografirali za Pepermint in z namenom promoviranja njihove ustanove in umetosti ter ustvarjalcev nasploh, sva razstavljeno vseeno pofotkali. Je to komercialni namen? Je Pepermint profitna stran? Ne in ne. :) Moj namen je le pokazati, kaj vse se dogaja okoli nas in privabiti kar največ ljubiteljev lepega k ogledu. In s tem sama prav nič ne zaslužim. :)

Stopnišče v MGLC-ju. Duhovito in kritično obenem. Kritika tudi meni? Kaj menite?

PREBERI

n i i r o . j e w e l l e r y

n i i r o . j e w e l l e r y

četrtek, 3. december 2009

Bodičasta igrivost morskega ježka, krhka struktura jesenskega lista, raskava površina obmorskega skalovja, vroča vdolbina vulkanskega kraterja so oblike in teksture, ki dajejo navdih oblikovalki, ki ustvarja nakit pod blagovno znamko Niiro.

Rosana R. Ceglar je iz oblikovanja diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Med študijem je delala v fabriki stekla na otoku Murano, kjer se je večinoma ukvarjala z oblikovanjem unikatnih vaz ter se nato specializirala za posebno tehniko brušenja stekla.

Ročni proces nastajanja vsakega kosa nakita je induktiven in edino vodilo je dolgotrajno filigransko prepletanje žice v edinstveno tkanino.

Z oblikovanjem unikatnega nakita se je Rosana začela ukvarjati po prihodu v Slovenijo. Nastala je njena blagovna znamka Niiro Jewellery. O svojih začetkih in vzgibih Rosana pravi, da jo je narava s svojo organskostjo in urejenim mikro svetom tako zelo fascinirala, da je želela s tehniko iregularnega pletenja tak svet prenesti na svoj nakit.

Zaradi prosojnosti strukture se izdelek očesu kaže kot krhek in lahkoten a je hkrati na otip kompakten in obstojen.

Z navdušenjem nad dejstvom, da lahko s takšno iregularnostjo pletenja uspe ustvariti izdelek, ki je izpopolnjen, deluje pravilno in urejeno, tako kot je taka narava, so prihajale tudi nove ideje, novi nenavadni materiali in tehnike.

S svojim nakitom želi Rosana povedati in dokazati, da popolnost narave lahko funkcionira tudi v današnjemu sodobnemu in kaotičnemu načinu življenja in da se z enostavnimi stvarmi lahko naredi marsikaj. Z uporabo preprostih materialov (kot je žica) se želi prilagoditi duhu časa in svoj nakit posveča sodobni ženski, ki stremi k svežem in edinstvenem modnem dodatku.

Zahvaljujoč se bakreni ali srebrni žici, ki kljub voljnemu upogibanju suvereno nosita strukturo in ohranjata zadano obliko, se izdelki ponašajo s prefinjeno ekstravagantnostjo.

Rosana pa ni omejena zgolj na en material, žico, ustvarila je namreč tudi kolekcijo nakita iz plastike, kmalu pa bomo lahko občudovali tudi njene izdelke iz srebra in papirja.

Več o Niiro Jewellery na spletni strani, pokukajte pa še na zanimivo spletno prodajalno Not just a label.

PREBERI