SLIDER





oliver jeffers

ponedeljek, 18. januar 2010

Zadnjič sva se menili z Ninoleno. In mi je poslala link do spletne strani ilustratorja Oliverja Jeffersa. Ah. Klikneš in kar naenkrat padeš v svet čudovitih ilustracij, krasnih zgodb in nenavadnih likov. Pa sem, vsa navdušena, tegale ilustratorja malce poguglala. In odkrila kaj? Da dela tudi kratke animirane filme in da imam glavna protagonista iz tele risanke že nekaj mesecev za avatar na gmail računu. :)

No, zdaj vsaj vem, kam pobič in pingvinček spadata. Lost and Found je zgodba (najprej napisana v knjižici, nato še zanimirana) o fantku, ki mu nekega dne na vrata potrka pingvin. Fantek meni, da se je pingvin izgubil in ga želi vrniti lastniku. Izkaže pa se, da nihče ne pogreša pingvinčka, zato se fantek odloči, da ga bo sam odpeljal domov, pa kjerkoli že to je. Klik na trailer za tole čudovitost. Knjižica pa se dobi tudi pri nas.

I'm in love! (ja, spet, a mate kej proti?:)

zlati grič

sobota, 16. januar 2010

spet bom delala (neplačano) reklamo. ampak na takele biserčke je pač treba opozarjati. zadnjič sem med listanjem meni ljube kuharske priloge nedela naletela na oglas za zlati grič.
ne prihajam iz vinogradnega okoliša, na vina se niti malo ne spoznam, mi je pa zelo všeč, ko znajo lastniki iz agrikulturne dejavnosti narediti nekaj več. naj gre za sadjarstvo, kmečki turizem, karkoli.
na zlatem griču združujejo gostinstvo, vinogradništvo, apartmajsko dejavnost in šport (o golfu kot športu na tem mestu ne bomo:). naj fotografije govorijo zase. jaz pravim samo: čudovito!
kako lepo vzorčasto zasajene trte!

intervju: Branislav Milošević

sreda, 6. januar 2010

Branislav Milošević je mladi vizualni komunikator, grafični oblikovalec in ilustrator, ki je pred slabima dvema letoma iz Beograda prišel v Ljubljano poln entuziazma in talenta. V službi oboje s pridom izrablja za komercialne projekte v najvidnejši slovenski oglaševalski agenciji, v prostem času pa ustvarja Luft, virtualni prostor povsem po njegovih merilih. Blogu dela družbo tudi fotoblog z zanimivimi fotografijami iz Branislavovih vsakdanov. Njegovi obširni odgovori na pepermintova vprašanja nudijo zanimiv vpogled v življenje in delo grafičnega oblikovalca. Njegove vizualije pa povejo še tisto, česar besede ne znajo. Uživajte v branju in vabljeni h komentiranju!

Kdo si in kaj počneš?
Branislav Milošević / grafični oblikovalec in ilustrator.
Ko sem v Beogradu končal Akademijo Lepih Umetnosti, smer grafični dizajn, sem nekaj časa delal kot oblikovalec za različne beograjske agencije. V začetku leta 2008 sem se preselil v Ljubljano, kjer sem začel delati v oglaševalski agenciji Pristop. Poleg tega intenzivno delam tudi na drugih projektih, se neprestano izobražujem, hkrati pa tudi razvijam svoj vizualni dnevnik na spletni strani Luft.
Kako ponavadi poteka tvoj dan?
Zadnje čase funkcioniram predvsem na relaciji stanovanje-agencija. Ukvarjam se predvsem s komercialnimi projekti velikih blagovnih znamk, vendar zvečer najdem tudi čas za sprostitev in druženje s prijatelji, ki mi obenem dajejo inspiracijo. Ideje namreč črpam  prav iz komunikacije z različnimi ljudmi.
Večerne ure preživim za notesnikom Moleskine ali računalnikom, z namenom da se malo zLUFTiram in, da nekoga drugega ter tudi sebe razvedrim, vzbudim pozornost ali pustim vtis s svojim slikovnim sporočilom. Za Luft delam brez omejitev, briefov in želja naročnikov. To je trenutno tisto, kar imam v glavi, v mislih in menim, da bi to rad tudi pokazal. Lahko bi rekel, da je LUFT takorekoč mesto, kjer se razvijajo moje ideje in koncepti za bodoče komercialne projekte.
Kako si zašel v oblikovalske vode in na kakšen način je grafiično oblikovanje spremenilo tvoj vsakdan?
Oblikovanje me je zanimalo že v otroštvu, v osnovni šoli. Na akademiji sem s pomočjo profesorjev spoznal moč vizualne komunikacije, predvsem kako na zanimiv način povedati stvari ljudem s pomočjo tiskanih medijev in grafike. Od takrat resnično uživam v dotičnem kreativnem izražanju vse od ideje, skice koncepta in zamisli naprej... pa do končnega produkta. Vse to se mi na nek način zdi kot en perpetum mobile, za katerega se mi zdi, da se ne more več ustaviti.
Kako bi opisal svoj stil oblikovanja? Čemu ostajaš zvest ne glede na naročnika in produkt?
V vizualnem smislu pazim, da se ne definiram oziroma ne prisegam le na en slog. Iz tega zornega kota se mi zdi, da bi to name vplivalo le kot omejitev. Najprej se vse začne z idejo, nato pa nastane neka oblika, stil, ki se v tistem trenutku najbolj ujema z temo naročnika. Ves čas se nahajam v širokem razponu vizualnega izražanja, od ilustracij, skic, foto kolažev in kompozicij do minimallističnih čistih form /oblik.

Pri sodelovanju z naročniki se pogosto zgodi, da je potrebno svojo lastno vizijo, v katero v tistem trenutku verjameš in nanjo prisegaš, prilagoditi njihovim željam. Včasih sicer vztrajam do konca pri svoji ideji, včasih pa je potrebno odstopiti od svoje zamisli in narediti kompromis za trženjski namen.

Gre pa seveda vedno tudi za nove izraze in načine. Mislim, da ti širijo obzorja kreativcem. Delajo jih elastične.
Kako poteka tvoj oblikovalski proces (od ideje do končnega izdelka)?
Pot do ideje je proces, ki se mu popolnoma sproščeno prepustim, saj verjamem, da na silo ne gre. Najprej gre za popolno razumevanje briefa, cilja, želje naročnika in pa seveda tudi samega sebe v odnosu do projekta. Nadaljuje se z asociacijami, skicami, pogovori z prijatelji in njihovimi vidiki.
Ideja se zelo pogosto pojavi v najbolj banalnih situacijah, recimo na poti domov, med poslušanjem pogovora dveh ljudi na ulici, v diskoteki, pred spanjem, v toku spanja... ;)
V bistvu, ni gotovega recepta. Vse je v treniranju instinkta za prepoznavanje ideje v različnih oblikah, barvah in situacijah.
In seveda pride v končni fazi predstavitev te “genialne” ideje naročniku. Vendar je to že druga zgodba.

Kaj še drugače rad počneš?
Dizajn je obenem moj hobi in moj poklic, za kar sem zelo vesel. Moja druga ljubezen je fotografija. Fotoaparat pogosto uporabljam in polnim svoj hard disk z gigabajti fotografij, ki jih kasneje iz popolnega užitka urejam, kombiniram, režem, preoblikujem, razkazujem in skrivam. Za ta hobi sem si tudi namenil svoj virtualni proctor na spletni strani in na blogu Luft.

Ker ne bi opisoval svojih fotografij bi vam priporočal ogled momentov, ki sem jih ujel v objektiv Nikonovega digitalnega fotoaparata. (oblikovalci obožujejo blagovne znamke)
Tvoja najljubša spletna mesta?

Načrti in želje za prihodnost?
Prihodnost, prihajam.

Branislav, še 1x hvala za sodelovanje, veliko uspeha in uživaj v oblikovanju še naprej!
p.s.: :) in hvala za pepermint med najljubšimi spletnimi mesti, nekoč morda res, haha.

o l g a . k o š i c a

zaljubljena sem v nakit slovenske oblikovalke olge košica. študirala je v ljubljani in v londonu, razstavljala pa že vsepovsod. pri oblikovanju nakita ~ prstanov, ogrlic, obeskov, zapestnic, brošk, celo obročev za v lase ~ uporablja različne tehnike obdelovanja materialov, ki jih med seboj kombinira do dih jemajoče končne celote.




čokoladni koledarček.

sicer ne vem, kdo bi lahko 12 čokoladic razporedil čez vse leto in si vsak mesec dejansko privoščil le eno, ampak kljub temu se mi ideja grške grafične oblikovalke kanelle zdi ravno prav hudomušna, sveža in predvsem lepo izvedena.


gre namreč za koledarčke v obliki in okusu čokoladic. no, čokoladnih ovitkov. na licu embalaže sta ime meseca in motiv, povezan z njim, na hrbtu pa oštevilčeni dnevi. ko je mesec naokoli, ham-ham, lahko koledarček pojeste.


jaz že ne bi zdržala. v kriznih momentih bi pojedla čokoladko, ovojček lahko itak služi svojemu namenu še naprej. :) že kot otrok nisem kazala potrpežljivosti pri tistih adventnih čoko-koledarčkih, heh.



meni najlepša motiva sta marčevski in novembrski. kateri je pa vam najljubši?

i n t r o : United States of Tara

petek, 1. januar 2010


sama nadaljevanka mi ni kaj preveč všeč, se mi zdi pa zato intro toliko bolj posrečen. :)

will you marry me?

četrtek, 31. december 2009

pri {a cup of jo} sem zadnjič naletela na to čudovitost. v stripovski maniri narisano snubitev. nisem ravno za osladnosti, ampak tole definitivno ne spada med te.






ko se vse slike zložijo v zloženko, pa lahko gospodična prebere tole:

bjutiful.
več o sami ideji in procesu izdelave si seveda oglejte pri avtorju, ilustratorju guyu shieldu.

i z v e s k i.

verjamem in vem, da nisem edina, ki na izletih in/ali potovanjih v objektiv rada lovi novodobne in starodobne napise, pa naj bo to urbani street art ali produkti stare tradicionalne obrti, v tem primeru tiste kovaške in železarske. na mojem zadnjem potepu po salzburgu sem bila navdušena nad raznolikostjo kovanih izveskov nad trgovinicami. vsak je drugačen, vsak je umetelno izdelan in poseben, mnogi med njimi pa ne samo z napisom, ampak tudi z železnimi detajli razkrivajo, kakšno obrt oglašujejo.


salzburška "čopova", getriedegasse.

vuittonov je bogat, baročen, kar malce kičast. :)

tale že na daleč razkriva, kaj počne georg.

pod temle je trgovinica s spodnjim perilom.

staro + novo = zanimivi barvni kontrasti.

pekarnico seveda čuva pek (pekovski kurirček?).

v severnem morju plavajo ribice.

nasproti si stojita dva zanimiva izveska. zgornji označuje trgovinico, kjer najdete vse v povezavi z božičem...
 
...v tej pa vse v povezavi z veliko nočjo (in odprti sta vse leto:).

tale fantič pa deluje precej zamišljeno in otožno.

ljubka povezava med črkami na napisu.

potem je tu račka, oznaka za očitno zelo priljubljeno restavracijo. na obhodu sem jo namreč srečala vsaj dvakrat.

najbolj šik med vsemi. filigranske kovane rožice so prava kombinacija k napisu. elegantno.

hihi, precej predvidljivo ime za nočni klub. ne spreglejte kovanega srčka. :)

le kaj drugega bolj pritiče urarni kot pa ura na izvesku? najboljša možna reklama (če seveda kaže točen čas:).

seveda pa na avstrijskem ne sme manjkati vsaj ena rogata žival.

ko se znoči, pa pridejo do izraza tisti osvetljeni. lepo.

najbolj pa mi je všeč, kako so se vsi veliki korporativni mogotci {recimo mcdonalds, luis vuitton, H&M} prilagodili tradiciji in dediščini mesta. čeprav ohranjajo svoje značilne napise, jih vpnejo v železne izveske in tako malce manj nasilno tvorijo podobo mestnega središča. pri nas sem nekaj podobnega srečala le v škofji loki. pa si predstavljajte čopovo ali miklošičevo z izveski. :)

p.s.: spreglejte zamike med fotografijami in besedilom. še ena reč, ki me jezi pri urejanju objav. :|
© PEPERMINT • Theme by Maira G.