Klemen Ilovar je študent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Fotograf. Njegove fotografije so tihe in močne. Brezbarvno barvne. Seveda ne vse. Portreti so tudi živahni in polni čustev, rišejo vsa življenjska obdobja človeka, od mladosti do starosti, da se vidi vsaka guba smeha in vsaka guba življenjskih skrbi. Naj vas Klemnov izbor fotografij za ta intervju ne zavede, naj vas prepričajo njegovi odgovori. Če mi ne verjamete, poglejte njegovo spletno stran.
Kdo si in kaj počneš?
Sem Klemen Ilovar, študent akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Ukvarjam se s fotografijo, poleg tega pa raziskujem in se navdušujem nad grafičnim oblikovanjem. Sem ljubitelj kvalitete, estetike in iskrenosti. Upam in stremim k temu, da moje delo vsebuje vse troje in prav tako to pričakujem od drugih.
Kako ponavadi poteka tvoj dan?
Na žalost jutra niso moja svetla točka. Ko me alarm komaj spravi iz postelje imam le malo časa za umivanje zob in konkreten zajtrk. Srečo imam, da živim le kakšnih sto metrov stran od akademije. Zadnje čase mi urnik ne dopušča veliko prostega časa. Sem zelo leteč in komaj čakam da se rahlo umirim. Poleg študija delam kot urednik fotografije pri Tribuni, fotografiram in delam na projektih. Ko se le najde čas, si pogledam film ali pa se odpravim na košarko ali badminton. Večere večinoma preživim za računalnikom, kjer delam na fotkah istočasno pa pregledujem emaile, bloge in nasplošno čekiram internet.
Kako si zašel v svet fotografije in oblikovanja?
V ta svet sem zašel dokaj neromantično. Po končani osnovni šoli sem med počitnicami delal in si prislužil dobro polovico za nakup mojega prvega fotoaparata. Mislim, da se mi je želja po njem porajala, ko sem pregledoval nek reklamni katalog na družinskem pikniku ob hrustljanju svežih kruhkov in dodobra zapečenih čevapčičev. Pravzaprav se kar dobro spomnim tega trenutka, hehe. Kot mladi neuk sem iskal znanja in nasvete na internetnih portalih, kasneje pa sem učenje prestavil tudi v uradno ustanovo v Križankah (SŠOF). Tam pa sem se začel ukvarjati tudi z oblikovanjem.
Bi znal omejiti/opisati svoj kreativni slog ali se še preizkušaš in iščeš?
Iskal in preizkušal se bom vedno. Vsaj upam tako. Če se zapreš v udobni in domači krog rešitev in načina dela ,te to kmalu omeji in govora o (dobri) kreativi je konec. To je tudi en izmed razlogov zakaj se poskušam ukvarjati z različnimi mediji. Z začetkom študija sem začel tudi risati. Nov izrazni prostor ti omogoča rast na vseh področjih ustvarjanja. Slogovno me verjetno zaznamuje minimalizem. Težnja k redu in estetika praznine.
Kaj te navdihuje?
Navdihujejo me preproste stvari. Vsakdanje malenkosti, dejanja in detajli. Navdihujejo me tudi kompleksne stvari. Strukture, glasba, teorije in močne ideje. Ponavadi in največkrat pa me navdahne okolje v katerem sem in ljudje okoli mene.
In kaj še drugače rad počneš?
Zelo rad se zamotim s kakšno stvarjo, ki mi prevzame misli in jo moram izdelati s svojimi rokami. Veliko delam na računalniku, verjetno so zato pretežno vsi moji hobiji bolj fizične in trenutne narave. Rad predelujem in sestavljam stara kolesa. Nazadnje sem si sestavil fixied gear kolo. Zadnje čase me tudi noro zanima knjigovezništvo in delam zvezke. Dobrih sedem let se ukvarjam z improvizacijskim gledališčom. Super so mi osnovne in prvinske stvari, zato se rad vračam v temnico in sestavljam kolaže. In kliše za konec, rad potujem, se ukvarjam s športom in gledam dobre filme.
Najljubša spletna mesta?
Se menjajo, po večini veliko brskam.To pa so neka osnovna:
Načrti in želje za prihodnost?
Kar čimveč izvleči iz študija in aktivno delati, poleg tega pa uživati v študentskem življenju (Work hard, play hard?). Velika želja je živeti vsaj kakšno leto ali dve v tujini. Čimprej pa bi se rad preselil na svoje… Želje so res velike…
