SLIDER





intervju: Barbarella

torek, 23. november 2010

Tako, prišel je čas, ko na Pepermintu gostim prvi kuharski blog. Em, slaščičarskega. Hm, tudi ne? Food style blogov je na tujem malo morje, verjemite, imam jih v svojem bloglovinu cel kup. So polni prelepih fotografij, krasno in vabeče dekoriranih pogrinjkov in takih jedi, ki zadišijo kar čez ekran.  Seveda zraven spadajo tudi recepti, ki se vedno zdijo prezapleteni, da bi jih realizirali v lastni kuhinji. In tako ostane pri klikanju, ogledovanju in cedečih se slinah. No, Barbarelline fotografije se lahko mirno postavijo ob bok tistim iz Timesovega izbora 50ih najboljših food blogov na svetu. In filozofija, ki tiči za njimi? Zdravo življenje in skrb zase. Točno to in nič več. Dobro, dodajmo še kanček estetike za večje vizualno zadovoljstvo. Izvolite, naj vam serviram intervju z Barbarello. Pa dober tek!
Kdo si in kaj počneš?
Sem radovedna oseba, ki nenehno stremi k učenju in novemu znanju. Vrsto let delam v znani založniški hiši, kjer sem zaposlena v trženju. Za dušo pa trenutno ustvarjam kar nekaj aktivnosti na svoji spletni strani www.barbarella.si, preko katere želim obiskovalcem podati  inspiracijo za bolj kakovosten in zdrav način življenja. Če sem nekoliko bolj natančna, želim preko receptov in delavnic, ki jih prirejam, pokazati, kako je mogoče pripraviti jedi iz kakovostnih, ekoloških sestavin, ki so izključno rastlinskega izvora. Vse jedi pripravljam z nežnimi postopki, ki ne presegajo toplotne obdelave nad 48 stopinj celzija, z glavnim razlogom da se v jedeh ohranijo vse hranilne vrednosti, naravna barvila in encimi. Sem mnenja, da za mladostni izgled in življenjsko vitalnost lahko preprosto poskrbimo tako, da telo  nahranimo od znotraj – navzven, poskrbimo za telesno vadbo in si zagotovimo dovolj spanca. 
 Kako ponavadi poteka tvoj dan?
Moram priznati, da sem zadnje čase močno zaposlena, pa vendarle zjutraj, ko vstanem spijem ogromno količino zelenega smoothie-ja in se odpravim v redno službo, kjer  opravim veliko marketinških aktivnosti. Popoldne skušam uloviti slabo urico za tek v naravi ali sprehod po gozdu, ki mi neznansko pomaga pri nabiranju energije, idej in pozitivnem počutju . Če mi le čas dopušča, vadim klavir in pozno popoldne in tudi zvečer pripravljam in ustvarjam različne stvari za Barbarello. Bodisi gre za pripravo na delavnico, catering, urejanje spletne strani in bloga, ustvarjanje novih receptov za knjigo,...
Barbarella. Kako in zakaj si se odločila hrani posvetiti več pozornosti - kakšna je tvoja zgodba?
Vedno sem imela oči nekoliko odprte za zdrav način prehranjevanja, vendar nikoli nisem temu posvetila dovolj časa, saj se mi je zdelo zelo zahtevno, ogromno teorij, različnih mnenj in strokovnjakov, ki si nasprotujejo, preveč informacij in ko sem se pred leti srečala z določenimi netolerancami v prehrani ( lergija na konzervanse, aditive, ipd.), sem si vzela kar nekaj časa ter preizkusov na lastnem telesu, da sem ugotovila, da mi veganstvo z visokim deležem sveže (presne) prehrane najbolj ustreza. Tako mojemu telesu, kot tudi intelektu. Vendar pri nas v Sloveniji tovrstna prehrana ni zgledala ravno spodbudno, še manj gourmet.  Ko sem med brskanjem po spletu našla ogromno čudovitih blogov, kreativnih receptov in ugotovila, da  je tovrstni način prehranjevanja zelo popularen ( udi med športniki, zvezdniki, ipd.) sem se odločila, da je tudi pri nas temu načinu prehranjevanja potrebno dodati nekaj urbanega stila, da ga bodo ljudje opazili in jih bo zanimalo. Še vedno namreč obstajajo predsodki, da zdrave jedi nimajo okusa, vendar gre po mojem mnenju le za slabo kombinacijo in razmerje med sestavinami jedi.  Z usmerjanjem na pravo razmerje med različnimi komponentami sestavin lahko ustvarimo izjemne okuse, ne glede na to kakšnega izvora so.  In to je tudi moj cilj: ustvariti čimveč na ogled privlačnih in okusnih jedi, s katerimi bi  spodbudila zanimanje za veganski in presni način prehranjevanja, ki nedvomno zelo blagodejno vpliva na vsesplošno počutje in je hkrati tudi prijazen do okolja.
Tvojo spletno stran, blog in članke vedno spremljajo krasne fotografije pripravljenih jedi.
- Kaj se ti zdi pri tovrstnem fotografiranju pomembno?
Veliko dejavnikov vpliva na končno fotografijo hrane in sicer: food styling, svetloba, čas, fotogeničnost jedi,...
Hrano vedno skušam fotografirati na dnevni svetlobi, saj tako zgleda bolj resnična in užitna. Zato je najlažje fotografirati na mizi ob velikem oknu z direktno dnevno svetlobo. Skušam fotografirati čim manjše porcije v majhnih skledicah, saj so le-te veliko bolj fotogenične in elegantne kot večje porcije. Pri tem izbiram različne skledice, krožnike, ki jih kupujem v dekorativnih butikih in se mi jih je do sedaj že kar nekaj nabralo. Vedno nekoliko prej razmislim o stylingu, saj je po pripravljeni jedi dokaj malo časa, ker jedi pričnejo lezti, spuščati vodo ali razpadati, tako da je efektivnega časa malo in je treba imeti mizo ter stojalo pripravljeno za fotkanje. Hrana mora biti že v osnovi elegantno pripravljena, da nastane dobra fotografija. Včasih je potrebno le nekaj posnetkov, včasih pa tudi več, da je fotografija uspešna.
- Kakšno opremo pri tem uporabljaš?
Uporabljam Nikonov vstopni zrcalno refleksni fotoaparat D5000, za fotografiranje hrane  pa najraje uporabljam Nikkor 50 mm/f 1.4G.
 Tudi sicer spremljaš tuje food bloge? Kateri so tvoji najljubši?
Kaj še sicer rada počneš?
V prostem času sem zelo rada v naravi in fotografiram. Imam pa še dve strasti - peto leto igram klavir in v poletnem in zimskem času obožujem deskanje na snegu in vodi (wakeboarding). Zelo rada pa tudi berem literaturo, ki stimulira pozitivni način razmišljanja.  
Načrti in želje za prihodnost?
Veliko načrtov imam, pa vendarle sem nekoliko vraževerna in jih ne želim na glas oznanjati. Vse ob svojem času. :)

španski borci.

sreda, 17. november 2010

Če smo s Kinom Šiška dobili Center urbane kulture v Šiški, smo s prenovljenimi Španskimi borci dobili Center kulture v Mostah. In oba kulturna centra sta zelo pridna, dogaja se in dogaja. Če sem v kinušiška bila že nevemkolikokrat, v Španskih borcih nisem bila že od osnovne šole, ko smo si tam ogledali otroško predstavico. Ali smo imeli Dedka Mraza? Nekaj takega je bilo, ja. 
Glavni razlog, da me v Španske borce še ni povleklo, tiči v tem, da nisem ravno ljubiteljica plesa, še najmanj pa sodobnega. Ampak saj Španski borci ponujajo še kaj drugega (gledališče, glasbo, literarne dogodke, razstave, film, dogodke za otroke,...), zato bom zagotovo kmalu šla preverit dogajanje. Ste morda vi že  bili na katerem od dogodkov tam?  Kakorkoli že, v svojo družbo nas vabijo z nadvse čednimi letaki, programskimi knjižicami in plakati.
 Oblikovalki za ŠB sta nejaaka.

namizne pokrajine

nedelja, 14. november 2010

heh, pa sem mislila, da bom imela še jutri priložnost narediti kakšno bolj konkretno fotko. od znotraj. pa bo žal ostalo samo pri tehle mimogrede narejenih. sejem pohištva - ambient ljubljana je namreč danes zaprl svoja vrata, z njim pa tudi priložnostna postavitev namiznih pokrajin.  škoda, čez steklo je izgledalo zelo zanimivo in z veseljem bi si pogrinjke pobliže pogledala.
Napovedovalci trendov v pohištveni industriji trdijo, da se domovi spreminjajo v galerije, v katerih so razstavljeni predmeti in kosi pohištva. Domovi so prostori instalacij, ki v dialog postavljajo različne oblikovalske kose. Razstava Namizne pokrajine trende pri opremljanju doma predstavlja na jedilni mizi. Revija Ambient je s pobudnico projekta Špelo Hudnik izbrala štiri trgovine, ki imajo v svoji ponudbi uporabne predmete za aranžiranje jedilne mize, in predlagala osem ustvarjalcev, arhitektov ter industrijskih in modnih oblikovalcev, ki so te mize oblikovali. Vsak izmed njih je v izbrani trgovini po lastni presoji izbral predmete za jedilno mizo. Aranžma miz je del koncepta posameznega oblikovalca. Pravilo je, da se na jedilni mizi lahko pojavijo le uporabni predmeti iz izbrane trgovine, dekor in druge dodatke, npr. prt, pa lahko oblikuje oziroma izbere ustvarjalec sam.
 tole so moje btw fotke, več bolj detajlnih in lepih pa najdete na ambientovem blogu. točno tukajle

OKO ZA OKO

četrtek, 11. november 2010

 
že peto leto zapored  društvo študentov oblikovanja razstavlja najboljša študentska dela preteklega študijskega leta. tokrat v ljubljanski mestni hiši. zanimiva, presenetljiva razstava pravzaprav. toliko različnih pogledov, pisav, stilov, razumevanj, risb. eksplozija miselnih in kreativnih tokov na enem mestu. pravzaprav si vanjo vržen že takoj na začetku razstave, kjer na kupčku ležijo skicirke študentov, vsaka drugačna in ročno izdelana.
zdaj pa še nekaj reči, ki so meni najbolj padle v oko...

žiga artnak - črkovna vrsta jackson script
anina benulič - plakat power vs. poverty
klemen ilovar - črkovna vrsta optim
katarina medić - črkovna vrsta
ernest vider - reliefni čas
sava kosmač - fotografije iz knjižice reci riba raca rak + nina štajner - avtoportret
bernat solsona - avtoportret
ana baraga - vizualni dnevniki
luka seme - prelom knjige alice's adventures in wonderland
anja polh - skicirka
anja đurđević - mali princ
 ena najlepših reči, jedkano steklo. ofkors si nisem zabeležila avtorice, če kdo pozna, plis, naj napiše v komentar, da popravim krivico. :) 
za konec pa še skupinski portret študentov. zakon ste, jaz sem povsem navdušena nad videnim in sem si ene par imen zacahnala za kakšen pepermintov vprašalnik.

na ogled do nedelje, 14.11.2010. le pojdite.:)

r a š i c a

torek, 9. november 2010

zelo lepa kampanja za kolekcijo jesen/zima 10/11. narodna univerzitetna knjižnica je ponoči očitno nadvse romantičen kraj (če že podnevi ni, vsaj za študente ne:).
kolekcijo sta oblikovala nataša hrupič in mihael jamšek, fotografije so delo aljoše rebolja. prelepo! toplo priporočam tudi ogled fotografij za r exclusive. za to linijo oblikuje zoran garevski.  in še pripis: čudovit filmček s fotošutinga, ki sta ga posnela miha matevžič in uroš žuraj, si lahko ogledate tule.

otroška knjigarna kres pod gradom

petek, 5. november 2010

a vam pokažem, v kako luštnem prostoru delam?
knjigarna je od tega tedna naprej v zimski preobleki. zamenjali smo predpražnike, okvirje za slike (in slike:), na novo oblazinili sedeže, zamenjali zavese. prej je bilo vse v rdečem. pa buče smo tudi rezljali. ko zapade sneg in se bodo bližali prazniki, bomo imeli tudi smrekco in lučke. skratka, finofajn se imamo. :)

intervju: Klemen Ilovar

sreda, 3. november 2010

Klemen Ilovar je študent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Fotograf. Njegove fotografije so tihe in močne. Brezbarvno barvne. Seveda ne vse. Portreti so tudi živahni in polni čustev, rišejo vsa življenjska obdobja človeka, od mladosti do starosti, da se vidi vsaka guba smeha in vsaka guba življenjskih skrbi. Naj vas Klemnov izbor fotografij za ta intervju ne zavede, naj vas prepričajo njegovi odgovori. Če mi ne verjamete, poglejte njegovo spletno stran.

Kdo si in kaj počneš?
Sem Klemen Ilovar, študent akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Ukvarjam se s fotografijo, poleg tega pa raziskujem in se navdušujem nad grafičnim oblikovanjem. Sem ljubitelj kvalitete, estetike in iskrenosti. Upam in stremim k temu, da moje delo vsebuje vse troje in prav tako to pričakujem od drugih.

Kako ponavadi poteka tvoj dan?
Na žalost jutra niso moja svetla točka. Ko me alarm komaj spravi iz postelje imam le malo časa za umivanje zob in konkreten zajtrk. Srečo imam, da živim le kakšnih sto metrov stran od akademije. Zadnje čase mi urnik ne dopušča veliko prostega časa. Sem zelo leteč in komaj čakam da se rahlo umirim. Poleg študija delam kot urednik fotografije pri Tribuni, fotografiram in delam na projektih. Ko se le najde čas, si pogledam film ali pa se odpravim na košarko ali badminton. Večere večinoma preživim  za računalnikom, kjer delam na fotkah istočasno pa pregledujem emaile, bloge in nasplošno čekiram internet.
 Kako si zašel v svet fotografije in oblikovanja?
V ta svet sem zašel dokaj neromantično. Po končani osnovni šoli sem med počitnicami delal in si prislužil dobro polovico za nakup mojega prvega fotoaparata. Mislim, da se mi je želja po njem porajala, ko sem pregledoval nek reklamni katalog na družinskem pikniku ob hrustljanju svežih kruhkov in dodobra zapečenih čevapčičev. Pravzaprav se kar dobro spomnim tega trenutka, hehe. Kot mladi neuk sem iskal znanja in nasvete na internetnih portalih, kasneje pa sem učenje prestavil tudi v uradno ustanovo v Križankah (SŠOF). Tam pa sem se začel ukvarjati tudi z oblikovanjem.
 Bi znal omejiti/opisati svoj kreativni slog ali se še preizkušaš in iščeš?
Iskal in preizkušal se bom vedno. Vsaj upam tako. Če se zapreš v udobni in domači krog rešitev in načina dela ,te to kmalu omeji in govora o (dobri) kreativi je konec. To je tudi en izmed razlogov zakaj se poskušam ukvarjati z različnimi mediji. Z začetkom študija sem začel tudi risati. Nov izrazni prostor ti omogoča rast na vseh področjih ustvarjanja. Slogovno me verjetno zaznamuje minimalizem. Težnja k redu in estetika praznine.
 Kaj te navdihuje?
Navdihujejo me preproste stvari. Vsakdanje malenkosti, dejanja in detajli. Navdihujejo me tudi kompleksne stvari. Strukture, glasba, teorije in močne ideje. Ponavadi in največkrat pa me navdahne okolje v katerem sem in ljudje okoli mene.
 In kaj še drugače rad počneš?
Zelo rad se zamotim s kakšno stvarjo, ki mi prevzame misli in jo moram izdelati s svojimi rokami. Veliko delam na računalniku, verjetno so zato pretežno vsi moji hobiji bolj fizične in trenutne narave. Rad predelujem in sestavljam stara kolesa. Nazadnje sem si sestavil fixied gear kolo. Zadnje čase me tudi noro zanima knjigovezništvo in delam zvezke. Dobrih sedem let se ukvarjam z improvizacijskim gledališčom. Super so mi osnovne in prvinske stvari, zato se rad vračam v temnico in sestavljam kolaže. In kliše za konec, rad potujem, se ukvarjam s športom in  gledam dobre filme.

Najljubša spletna mesta?
Se menjajo, po večini veliko brskam.To pa so neka osnovna:
Načrti in želje za prihodnost?
Kar čimveč izvleči iz študija in aktivno delati, poleg tega pa uživati v študentskem življenju (Work hard, play hard?). Velika želja je živeti vsaj kakšno leto ali dve v tujini. Čimprej pa bi se rad preselil na svoje… Želje so res velike…
© PEPERMINT • Theme by Maira G.