SLIDER





DEŽELA VELIKE TOVARNE BESED

petek, 25. februar 2011

nekje daleč je dežela, kjer ljudje le redko govorijo. to je dežela velike tovarne besed. 
v tej čudni deželi moraš besede kupii, da pa jih lahko izgovoriš, jih moraš pogolniti.
ah, to je tako lepa knjiga! spet ena od slikanic, ki jih bolj kot otroci razumemo odrasli. v knjigarni sem si jo ogledovala že mesece, preden sem si jo končno le kupila. govori o ljubezni, a na tako poseben in predvsem nežen način. tako nežen, da že zaboli. ilustracije so delo valerie docampo, zgodbo je ubesedila agnes de lestrade. v slovenščino jo je krasno prevedla ana ambrož, izdala pa založba kres.

D O R I M U

sreda, 23. februar 2011

Ste morda že ujeli nagajiv pomežik punčke Dorimu ali pobožali mehkobo njenih lask?  Ta ljubka bitjeca so z ljubeznijo ročno izdelana iz naravnih materialov, vse od telesca, napolnjenega z ovčjo volno pa do drobnih izvezenih detajlov, ki vsako od punčk naredijo posebno in unikatno. Na blogu lahko stopite v igriv svet Dorimujčic kar v obliki fotozgodb, preko katerih njihove osebnosti kar oživijo in izvabijo nasmeh na lice, kaj lepega pa jim lahko napišete tudi na FB. Tako, sedaj pa vas vabim, da vstopite v čaroben Dorimu svet...

Na južni delovni mizi še vedno prijetno diši po kamilicah in sivki, čeprav je ovčja volna že skrbno shranjena v drobno pleteno gazo. Čvrsto povezana z debelejšim sukancem že nakazuje obliko glave. Tudi nosek je že izdelan. Na zahodni delovni mizi šivalni stroj šiva ukrojeno telesce, ki se, ko je korak končan, prav tako napolni z dišečo ovčjo volno. Roki, ki sta zašiti in napolnjeni posamično, se prišijeta na telo in na glavi, ki je že oblečena v triko, se natančno določijo mesta za oči in usta. 
Ko je oblika popolna, te prvič pogledajo – sivomodre, sinjemodre, temnorjave, črne… Še zanka v umazanoroza ali malce bolj intenzivni rozardeči barvi. Takrat se prvič nasmehne. Bodo lasje volneni ali iz kože? Ravni ali neukrotljivo skodrani? Svetli, temni, morda celo zeleni? 
Po laseh je na vrsti izdelava oblačilc iz naravnih materialov in s posebnimi dodatki. Pokrpane hlače z žepi in majčka z gumbkom ali pa krilce, posuto z rožicami. Bi raje pikapolončka, libelo ali pentljice? Posebne želje so vedno izziv. 
Tako nastajajo punčke Dorimu – punčke za dušo. A to še zdaleč ni vse. Ne glede na to, kam punčka potuje, je treba za pot primerno poskrbeti. Je treba punčki, ki bo čez nekaj ur odpotovala v Kanado, priložiti stojalce ali posteljico iz filca? 
Ima punčka rada živali? Si ne zna predstavljati dneva brez sladkarij? Rada bere? Se težko loči od svojega medvedka? Treba je poskrbeti, da bo pot prijetna. Še Dorimu navodila za pravilno ravnanje s punčko in paket je popoln.
Slovo. Prijazen obrazek še zadnjič pomaha iz škatle. Zavijalni papir. Okoli paketa vrvica, na njej navezan še dodatek za srečno pot: snežinka ali zvezdica, rožica ali srček... Paket s posebnim poslanstvom gre na pot. 
Zato so punčke Dorimu drugačne. Nekaj posebnega. Punčke za dušo…

MILJENKO LICUL

torek, 22. februar 2011

Naj vas popeljem na virtualni sprehod po razstavi v spomin in čast grafičnemu oblikovalcu Miljenku Liculu. 
Ne le, da je Licul ena najpomembnejših person grafičnega oblikovanja v slovenskem prostoru (zagotovo poznate "njegove" podobe za Pivovarno Laško, Univerzo v Ljubljani, Mestno občino Lubljana in še mnoge druge), pomembno je prispeval tudi k podobi republike Slovenije. Oblikoval je namreč tolarje in evrske kovance, predloge za osebni dokument, potni list in zdravstveno izkaznico. Več o Miljenku Liculu, njegovemu delu in razstavi si lahko preberete tule
Pregled Liculovega ustvarjanja je razstavljen na vseh treh nivojih galerije. Steklena galerijska konstrukcija sicer omogoča maksimalen izkoristek naravne svetlobe, vendar pa v kombinaciji s steklenimi razstavnimi panoji odsevi malce zmotijo gledalsko izkušnjo.
V najvišjem nivoju, na balkonu, obiskovalca čaka eksplozija rožnate. Zelo grafično in všečno. Panoji se lomijo pod različnimi koti, nekatere pa sekajo tudi bele pregrade.
Tole so morda najbolj značilni elementi Liculovega oblikovanja - združevanje različnih tipografskih elementov, igranje s postavitvijo, barvanje črk. Ista kombinacija kot zgoraj se pojavi tudi na oglasnem panoju za razstavo ter tudi na monografiji, ki je ob njej izšla.
Joj, takoj bi imela tak denar. Zelo moderno in kul. :)
----
Razstava (ki jo je Narodna galerija - tudi zanjo je vizualno podobo naredil Licul -  pripravila v sodelovanju s Fundacijo Brumen) bo v steklenem prizidku/vhodni avli galerije na ogled vse do 8. maja. Brez skrbi, niti slučajno nisem pokazala vsega, zato se ne jezite name zaradi te reportaže in se odpravite na ogled.

:)

nedelja, 20. februar 2011

o tem projektu je anonimni storilec (za bolj tekoč tekst bom uporabljala moško obliko, ampak naj vas to ne zavede v prepričanje, da je storilec moški!) sanjaril že leta. fascinacija nad stritartom ga je gnala v načrtovanje, iskal je primerno lokacijo, med sprehajanjem po dotični vasi izdeloval načrt s primernimi mesti za umetnije, izbiral pravi dan, pravi čas, skratka - pravi termin za izvedbo gverilske akcije. vse z enim samim namenom! narediti mini vasico malce bolj urbano, presenetiti prebivalce z nepričakovanim, polepšati komu dan (khm, ali pa tudi ne:). minljivost ustvarjalnega medija - krede, je napetost zgolj stopnjevala. kajti že naslednji dan je spet zapadel sneg in izpral trud urbanega robinhuda. je sploh kdo opazil njegovo intervencijo v zaspan eksterier male hribovske vasice? je kdo zabentil, se je kdo nasmehnil? ah, naravnost epsko!

NA SENČNI STRANI MESTA.

ponedeljek, 14. februar 2011

od kdaj je ljubljana tako bež? morda je bila taka le včeraj, ko sem se že zjutraj sprehajala proti taboru, predelu mesta, ki me sicer vedno znova preseneča s kakšnim novim odkritjem. in če sem že cel dan preživela za zapiski (blah), sem si hotela polepšati vsaj delček dneva z ogledovanjem mesta skozi objektiv. me je pa vsaj zekov slon spet nasmejal.

LAČNA.

nedelja, 6. februar 2011

rada kuham. čeprav imam rada pri kuhi mir, kar pa niti doma niti v študentskem domu ni ravno pogosto uresničljivo. :) res ne maram, da mi kdo stoji za hrbtom, pod roke gleda in me zraven celo še kaj sprašuje. v taki situaciji postanem zelo razdražljiva in godrnjava. jaz raje med kuhanjem preberem kakšno stran v knjigi (če ni ravno sposojena) kot pa klepetam. zelo rada jem gobe, njamnjam. in njoke tudi. gob sem v zadnjem tednu pojedla natančno pol kile.
NJOKI S ŠAMPINJONI V SMETANOVI OMAKI
šampinjone zelo na hitro operemo pod mrzlo tekočo vodoin jih popivnamo na papirnatem servetku/brisački
očistimo jih in narežemo na kakšne 3mm debele listke
segrejemo malo olja in gobe prepražimo. aja, zdej bi nina vprašala, koliko časa ji pražimo. :) okoli 7minut na precej močnem ognju, ravno toliko, da njihov volumen upade in čisto malo pozlatijo. nato jih solimo, popramo in posujemo s česnom v prahu. po želji.  česen+timijan sta sicer super kombinacija za skoraj vse gobe, čeprav meni timijan k šampinjonom ne paše. zalijemo s smetano (jaz sem s tisto za kuhanje,  lahko tudi s sladko, kislo, nima veze) in dodamo en trikotnik topljenega sira. vmes skuhamo njoke, ki so itak endvatri fertik (vsujemo v vrelo vodo, ko priplavajo na površje, je to to). vse skupaj zmešamo in še malo pustimo na ognju, da se zgosti.
jz mam ful rada to omako, no, zato je je tako veliko. pa poper imam tudi rada. :)

pehtran bi na tem mestu ziher vprašal kaj takega kot: kaj ste pa vi dobrega jedli danes? no, da slišim...

POHIŠTVO IZ INDUSTRIJSKIH PALET

petek, 4. februar 2011

moja postelja je iz palet. doma so se mi seveda smejali, ko sem jim razkrila svoj plan s paletami, ampak jaz res ne maram običajnih postelj. zdijo se mi kot ena ležeča omara. :) nova zglancana paleta iz svetlega lesa stane okoli dvajset evričev, če se prav spomnim. ker se je name obrnila pepermintova ogledovalka, ki išče inspiracijo za posteljo iz palet za svojega sina, sem se spet lotila brskanja za idejami. morda pa še komu pridejo prav.
za več idej pokukajte semle.

belo pobarvane palete so sploh šik. kaj pa vi, bi imeli tako pohištvo doma? ali vsaj na balkonu, terasi ali vrtu?

© PEPERMINT • Theme by Maira G.