Tokratni intervju bo spremljalo veliko veliko vzorčkov. Ponavljajočih se podob, ki jih Petra Kern natančno poslika in razporedi v prav poseben red. Petra, včasih novinarka in stlistka, je danes mama dveh otrok, ki si med vsakodnevnimi obveznostmi kdaj pa kdaj utrga kakšno urico in ustvarja. Skicira, slika, barva. Njene sanje so kakopak sanjske - da bi se njen dizajn znašel na čisto vsakdanjih predmetih v domovih širom po svetu. Morda na skodelici, preprogi, notesniku. Lastno podjetje z dodatki za dom in galanterijo? Vse je mogoče! Petri in novostim izpod njenih rok lahko sledite tudi na njeni FB strani, vsakdanje utrinke iz svojega življenja pa deli tudi na blogu. KDO SI IN KAJ POČNEŠ?
V tem trenutku sem predvsem žena in mama (vrstni red teh dveh vlog se čez dan velikokrat spremeni), ki se trudi slediti svojim mladostniškim sanjam. Do sedaj so sanje ostajale nekje v ozadju, pokrite z »resno« službo, iskanjem identitete, partnerja in kopico drugih stvari. Sedaj bi rada iz njih nekaj naredila, zato bi rada ponudila svoje slike kot licenco tekstilnim, papirnim in gospodinjskim podjetjem po svetu.
KAKO PONAVADI POTEKA TVOJ DAN?
Trenutno moj dan poteka zelo materinsko-gospodinjsko :). Dopoldne uspavam, hranim in se igram s Sofijo. Ko zaspi, zelo na hitro »razvlečem« barve in slikam, ker je moj čas omejen z dojenčičinim spanjem. Včasih kaj napišem na blog, včasih pa berem art bloge, da se tako vsaj malo povežem z umetnicami po svetu. Popoldne pride iz vrtca domov moj štiriletnik Tim in od treh oziroma štirih popoldne, pa do spanja je družinski čas. Zvečer me navadno čakajo gospodinjska opravila.
KAKO SI ZAŠLA V SVET USTVARJALNOSTI, SLIKANJA? SAMA SE TE NAMREČ SPOMNIM PREDVSEM KOT NOVINARKE IN STILISTKE. KDAJ SE JE ZGODIL TISTI PRESKOK?
To je pa dober spomin :). Res je, kot novinarka in stilistka sem delala skoraj sedemnajst let. Pokrivala sem predvsem lifestyle teme, predvsem v ženskih revijah in kasneje na spletnem portalu. Ne vem, če je šlo za kakšen večji preskok v mislih, saj sem tam že dolgo ustvarjala, večja težava je bila, da tega nikdar nisem zlila na papir. Najbrž zaradi vseh vrst strahov: od tega, da bo vse, kar bom naredila, čudno, do tega, da nimam formalne umetniške izobrazbe, da v svetu, kjer je toliko in toliko ljudi boljših od mene, ne bom mogla pogledat niti čez rob itd. Potem pa sem pred prvomajskimi počitnicami leta 2009, ko sem v eni od drogerij nakupovala stvari za naše potovanje v Provanso, zagledala neke svetleče flomastre, s katerimi sem začela risati vzorce, ki so bili podobni tistim, ki jih rišemo, ko govorimo po telefonu … Potem je vse skupaj postalo odvisnost :).
SI SAMOUK ALI SI SE TUDI ŠOLALA V LIKOVNI SMERI?
Popoln samouk. Vmes sem zbrala pogum za dva likovna tečaja :).
BLIZU SO TI ORNAMENTALNI MOTIVI. OD KJE PRIHAJA TA FASCINACIJA IN KJE IŠČEŠ/NAJDEŠ NAVDIH Z ANOVE VZORCE?
Na to vprašanje nimam konkretnega odgovora. Res je, da mi je ornament blizu. Najbrž zaradi poenostavljenih domišljijskih oblik. Pri ornamentu je lažje pustiti domišljiji prosto pot, saj lahko recimo tulipan naslikaš na tisoč in en način. Če se ga lotiš slikarsko, te bo bolj zanimal popoln približek predmeta, ki ga slikaš. Navdih so najbrž vtisi lepih stvari, ki jih vidim ali samo ošinem tekom dneva. Z iskanjem le tega se mi pa za zdaj še ni potrebno ukvarjati. Leta abstinence so naredila svoje :). Ko se usedem za list papirja ali platno, roke hitro poiščejo oblike in barve, veliko stvari pa v glavi tem trenutku nastane na »vozičkarskih« pohodih.
KAJ ŠE SICER RADA POČENJAŠ V ŽIVLJENJU?
Potujem. Hodim v hribe. Berem. Kuham. Plešem. Nakupujem čevlje. Se družim s prijatelji.
TVOJE NAJLJUBŠE SPLETNE STRANI...
in še in še …
NAČRTI IN ŽELJE ZA PRIHODNOST. KAKO SI ZASTAVILA SVOJO POT IN KJE SVOJA DELA VIDIŠ, ČE V PRIHODNOST POGLEDAŠ SKOZI SANJSKI KALEJDOSKOP?
Predvsem vidim veliko stvari, potiskanih z mojim dizajnom. Pa naj bodo to krožniki ali posteljnina, zvezki ali prti, majice ali hladilniki, tapete ali preproge :). Pravzaprav na stvareh, ki nas obdajajo in nas hkrati lahko razveseljujejo. Pot se je šele začela, v trenutku, ko se izteče porodniški dopust, bom začela iskati tudi prevozna sredstva do sanj. Najbolj in čisto sanjsko pa bi bilo lastno podjetje z dodatki za dom in galanterijo.
