SLIDER





DIY: OZALJŠANI NAVADNI SVINČNIKI

četrtek, 21. julij 2011

Danes sem ful pridna. Najbrž zato, ker sem imela včeraj bolj meh dan. Po takem meh dnevu zvečer ležim v postelji in razmišljam o vseh obveznostih in "kaj mi je tega treba" in "kako mi bo vse to zneslo", nato pa se v enem momentu okregam in se odločim, da bom naslednji dan zgodaj vstala in se takoj spravila delat. Se mi je že večkrat zgodilo in vem, da je to najboljša stvar za presekat jamranje. Evo, danes sem že od zgodnjega jutra aktivno za računalnikom in prejle sem v parih minutah po dolgem času pofotkala en naredsisam, za katerega potrebujemo le dvoje, troje stvari. 
Ne se ustrašit, če nimate takihle lepih selotejpov. Čisto fajn se zadeva izide tudi z mekolom in lepim papirjem ali blagom. Hm, vzamem blago nazaj, najbrž bi se takle v blago oblečen svinčnik bolj težko šilil (še vedno pa pride v poštev pri kulijih!). No, zavijalni papir ostaja fina možnost. Navadni svinčniki so pa itak najboljše pisalo na svetu! Jaz jih imam cel kup, večina je sponzorskih. Ti so sploh idealni za polepšat, da nam ni potrebno več delati reklame političnim strankam, kongresom in društvom. :)
Navodila so preprosta. Svinčnik ovijemo v selotejp. Pri tem imamo dve opciji - da svinčnik ovijamo po širini ali po dolžini. Način, prikazan zgoraj, je malce bolj zamuden, spodnji pa res hiter.
Z različnim ovijanjem spreminjamo tudi vzorec (če imamo črtast selotejp/papir). Ko ovijemo vse, imamo pred sabo pisano kolekcijo pisal. Šilijo se brez težav.

ASFALT

sem šla v trgovino in je šel arči zraven. to pa zato, ker sem zadnjič tekla čez prehod za pešce in zagledala te brke. mislim, da ni bilo dileme in sem jih morala čim prej pofotkat, še preden pride kakšno cestno podjetje in jih preštriha. in če ni ta ograja seksi... skoraj tako kot moj urban outfitters rabbit ring.

STOCKHOLM {KAVARNE IN RESTAVRACIJE}

sreda, 20. julij 2011

Ne, švedskih mesnih kroglic nisem jedla, lačna pa zato vseeno nisem bila. Stockholm skriva nekaj lušnih prostorčkov, kjer lahko spiješ kavo, poješ kakšen sendvič, mafin, kolaček s cimetom in kardamomom ali se do sitega naješ za kosilo. Kdaj seveda pride prav tudi kakšen fastfood.
Prijeten lokal v kleti Kulturhuset v središču mesta, tik ob trikotnikastem trgu. Saj nisva jedli samo solate, temveč tudi tortilje, da se ne bo kdo ustrašil. Med čakanjem, da zavibrira tvoja ploščica (ki izgleda kot vesoljski podstavek za krigl piva), ki jo dobiš ob naročilu, lahko prelistaš kakšno lepo knjigo.
Ta lepa in zanimiva kavarna stoji v paviljonu tik ob morju. Vsak stol je bil drugačen, miza tudi, krožnik isto. Nekakšna čolnarna in rastlinjak v enem. Smo se kar zasedele (znam uporabljati dvojino, ampak smo res bile tri, še Katarina) ob kavi in steklenici vode. Priporočam!
Tudi v modernem muzeju (ki je bolj galerija:) imajo svojo restavracijo. Tudi to oglašujejo kot eno z najlepšim razgledom na mesto. Kar fajn sem se najedla, ta krožnik je bil enormen.
V Fotografiski sicer nismo nič jedle, smo le malce posedele ob panoramskih oknih z lepim razgledom na Stockholm, otoke in eno izmed pristanišč. Če pa boste lačni po ogledovanju razstav, le prigriznite kakšen sendvič s škampi. Če bo ravno čas kosila, se iz Fotografiske napotite čez taprometno cesto, poiščite stopnice ob tisti visoki strmi skali in že boste pri Hermansu. 
Hermans je sicer vegi, je pa zelo zelo fino. Plačaš 100 kron in poješ, kolikor in kar želiš. Razgled je menda eden lepših, a mi smo lahko pol kosila gledali le eno veliko ladjo, ki je plula mimo v pristanišče. V Hermansa hodijo stari in mladi, samo ne si v kavo stresat sladkorja s kardamomom, ker ni dobra.

STOCKHOLM {IZLET V UPPSALO}

torek, 19. julij 2011

Na prvi izlet sva šli v Uppsalo, znano univerzitetno mestece, kamor radi na izmenjave hodijo tudi slovenski študentje. No, srečali nisva nobenega, v mračnem in vetrovnem dnevu je mesto delovalo precej zaspano. Malo sva se šetali in našli lep park, z malimi pujsi, zajci in kozami v ogradah. Pa drevesa, ki imajo gips in jim lahko s flumastrom, ki visijo iz krošnje, napišeš, naj se hitro pocajtajo. Imajo moderno železniško postajo, ogromno cerkev, grad in grajski park, ki je sedaj botanični vrt. In tudi Uppsalčani imajo nekakšno Kulturhuset, le da je njihova bolj stajliš od tiste v Štokholmu. Aja, pa najbolj znan kao Uppsalčan je najbrž Carl Linne(us), ki se ga spomnimo iz učnih ur biologije. Frajer. V Upsoli ( s poudarkom na o in ne na ups:) je kar nekaj kamnitih mostov in ob reki rastejo košati kostanji. Ampak galebi lahko mirno prešišajo lose in postanejo švedska nacionalna žival, ker jih je bilo tudi tukaj milijon.

OBMORSKI SLADKIŠ.

ponedeljek, 18. julij 2011

Ker je lih morska sezona (v bistvu pa ker sem totalno zatrapana v dizajnstudio SUPAFRANK), enostavno moram deliti z vami prelepo pakungo za piškote, bonbone in čokolade. Še posebej, ker gre pri tem za proizvode, s prodajo katerih fundacija RNLI (Lifeboats) pridobiva sredstva za reševanje življenj na morju. Ilustracije na najlepši možen način prikazujejo angleško obalo in življenje ob morju, mene pa opominjajo tudi na to, da bo treba it kmalu malo zaplavat.

HENDEE, AAJDEE IN COPA COPA.

nedelja, 17. julij 2011

Naj vam povem, kako je fajn, ko se lahko v copatih sprehodiš najprej po sveže pometenih kamnitih sopnicah, nato pa še po sveže pokošeni travi pred hišo, z veliko cajno v roki in odejo pod pazduho. Malce se razgledaš naokoli, izbereš najlepši kotiček, odložiš bisago in razgrneš odejo. Copate sezuješ ob njene robu in iz torbe previdno razložiš pripravljene stvari. Recimo debelo, napol prebrano knjigo. Košarico jagod z vrta. Domačo limonado.
In potem ležiš, s knjigo pred nosom, pihaš v mravlje, ki se sprehajajo čez papir in malo vijolično dišečo kepico, reče se ji Aajde, sprehajaš med dlanmi. Napolnjena je z ajdovimi oluščki in cvetovi sivke, ki omamno dišijo in tudi uspavajo. Hm, idealen prostor za Aajde bi bil pod odejico v otroškem vozičku, morda teorija o uspavalnem učinku sivke res drži. Mečkanje, božanje ali le vonjanje Aajde, mehko okrogle zverce, sprošča zagotovo.
V prostorno torbo gre vse, kar potrebujemo za tako brezskrbno bralno popoldne na vrtu. Ali, zdaj je pač tak čas, za na plažo, pod dišeče borovce. S Hendee gremo lahko na trg na zgodnje sobotno jutro ali v knjižnico (opozarjam na skrajšane poletne urnike!:) po težke kilograme knjig. Mehak, a trden filc, iz katerega je Hendee sešita, s svojo mehko sivo podobo prav nič ne daje slutiti, da je stoodstotno pridobljen iz odpadnih plastenk. Pa je.
Tole pa so Copa Copa, najbolj kulski copati na svetu. Mehki, topli, za doma. Ročno so sešiti iz večih plasti filca, ki je v tem primeru ustvarjen iz odpadnih volnenih puloverjev. Krasno novo življenje živijo ti puloverji, pri nas, hvaležnih lastnikih tehle copat. Njihova na videz robata oblika krasno sodeluje s pisanimi nogavicami. Tačke iz silikona na podplatu poskrbijo, da nam na parketu ne drsi, čeprav sumim, da bi se bilo v Copa Copa-h prav fino drsati in vaditi piruete. In v vsakem copatu se pod eno plastjo v žepku, zašitem z oranžno nitjo, skriva malo sivke.
Hendee, Aajdee in Copa Copa so ročno izdelani v Sloveniji, vse, od materiala do pridnih rok, ki izdelke šivajo, je domače. Zanje in za ostala zanimiva darilca, ki jih lahko podarimo sebi ali drugim, skrbi KAAITA. Magična ekipa z roba gozda.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.