SLIDER





RDEČE PIKE

sreda, 7. september 2011

RED DOT je mednarodni oblikovalski natečaj, ki na letni ravni nagrajuje najboljše med najboljšimi. Skoraj vsako leto se med dobitniki prestižne nagrade znajde tudi kakšno nam domače ime. Letošnje leto ni izjema. Nagradi za izjemne oblikovalske dosežke je namreč prejel Žare Kerin (/agencija Futura DDB) za oblikovanje logotipa ter embalaže piva Kratochwill. Gospod Žare pa ni edini z Rdečo piko.
Prav tako dve nagradi je namreč prejel oblikovalski studio IlovarStritar in sicer za celostni podobi podiplomskih programov ljubljanske Ekonomske fakultete ter Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Naslednje leto pa po nove rdeče pike, a ne?

POCENI LASERSKA GRAFIKA - REPORT

torek, 6. september 2011

Ja, to je dnevna svetloba. Včeraj kljub vsem dobrim namenom nisem prišla do Šiške na otvoritev razstave poceni laserske grafike. Pa smo šle danes popoldne, na ogled in po kakšen poceni print. Ampak čez dan so tiskalniki počivali, tako da smo ostale brez.  Še bolj kot printi sami so bili zabavni vprašalniki pod vsakim listom. Po njih lahko sklepam, da naši artisti niso ravno talentirani šoferji :) In se opravičujem fantu s prve fotke, ker je na njej.

MUZIK BIZAAR

sobota, 3. september 2011

MUZIK BIZAAAR je prva javna knjižnicedarna. Ja, prav ste prebrali. Knjižnica starih, stokrat preposlušanih, morda nesrečno kupljenih ali podarjenih cedejev, ki čakajo na nove poslušalce v podvozu na poti v Rožno dolino. Sprva sem mislila, da je pred mano le en nov grafit, ki se je tam zrisal čez noč. Nato sem opazila poličke s cedeji in simpatičen letak, ki obrazloži namen te urbane zidne strukture. Čestitke snovalcem za odlično idejo in iz srca si želim, da bi se knjižnicedarna obdržala, razširila na nove lokacije in predvsem zaživela med ljudmi. Če imaš kakšen odvečen cedejčič, le brž do Erjavčeve in ga zamenjaj s kakšnim novim-starim.

THERE IS MORE THAN JUST ONE REALITY

The Miha Artnak je spet presenetil mesto s projektom Layers/Plasti, ki nas na zanimiv in efektive način opozarja, da nič ni vedno tako, ko se zdi na prvi pogled. In da realnost ni (le) ena in edina, temveč jih je mnogo.

LE SAMOURAI

petek, 2. september 2011

Zadnja številka revije Delo in dom + je posvečena majhnim stanovanjem. Med njimi je tudi ta garsonjera na 33 kvadratnih metrih, v kateri živi "samski, ambiciozen fant, ki redko kuha, ima rad obiske in lepo urejen dom." Njegovo stanovanje (prostorska zasnova: Ana Vrhovec + Rok Žgalin Kobe; fotografije Miran Kambič, zgoraj so moje fotke revije) je moja inspiracija za današnjo objavo. Za fante. In ne, ne povezujem lastnika zgornjega stanovanja z zgodbo filma Le Samourai...

JANA + LOVELY

sreda, 31. avgust 2011

Zadnje mesece (če bi rekla leta, bi se zvenelo zelo poznavalsko in kot da jih imam 40) vedno več svojih spletnih uric posvečam srbskemu in hrvaškemu oblikovanju. In oglaševanju nasploh. Kaj pa vem, super estetiko imajo, niso tako obremenjeni z Zahodom in Severom kot smo mi, spretno vpletajo v svoje izdelke kulturo in tradicijo in so obenem tako zelo svojstveni in tako zelo moderni. JANA ORŠOLIĆ je prva dama srbskega oblikovanja, mlada, uspešna in multitalentirana. Asistira na fakulteti, kuha, fotka, stilira, piše blog, redno objavlja v life-style revijah in je tako mimogrede še modna ikona. Iz njenih prelepih del bi lahko naredila nešteto kolažev, a sem izbrala Lovely, font, ki ga je oblikovala Jana in ki si ga lahko prosto naložite v svojo bazo.  Res toplo priporočam, da pokukate na Janino spletno stran in preklikate njena dela. In napišite kaj lepega z Lovely ;)

ORANŽNA EMMA

ponedeljek, 29. avgust 2011


A sem že povedala, da se mi zdi Emma Stone krasna? Zabavna in lepa, takoj bi imela njene rdečkaste lase, takoj! Morda poznate čudovito knjigo The Help, morda ne. Če knjige niste še prebrali, vas bo morda prepričal film, ki bo, upam, kmalu na ogled tudi pri nas. Gre za ganljivo in humorno pripoved o ženskah na ameriškem jugu v začeku 60. let prejšnjega stoletja, ko je bila meja med črnci in belci še vedno ostro zarisana. Mlada, svobodomiselna in na tapravi način gobezdava Skeeter (ki jo upodablja Emma) pa s prodornostjo in pogumom začne pravo malo revolucijo. Komičakam, filmski napovednik na ogled tule!

ZEMLJEVID ŽELJA

četrtek, 25. avgust 2011

PROSTOROŽICE (dekleta iz kolektiva prostoRož) so spet zasedle mesto z eno od čudovitih idej, ki razmigajo javne površine in vabijo nasmeške na lica mimoidočih. V okviru festivala Mladi levi, je med petkom in včerajšnjim večerom na ploščadi Muzejske četrti na Metelkovi ležala velika preproga, nekakšen mestni zemljevid. Eksperiment, ki so ga prvič preizkusili v petem dunajskem okrožju Magreten, izziva prebivalce določenega mestnega okrožja, naj na zemljevidu označijo, česa si želijo na svojih ulicah. Svojo željo so Ljubljančani tako zapisali na listek, tega pa skupaj z balonom pritrdili na zemljevidno preprogo. Organizatorji bodo skupaj z MOL izbrali eno željo in jo tudi uresničili. Me prav zanima, kaj se bo iz tega izcimilo...

ZAPUŠČEN LES IN POLETNO CVETJE

torek, 23. avgust 2011

Včeraj sem vas že malo hecala na FB in vas spraševala, v kaj in zakaj sem vrtala luknje z bormašino. Jp, v stare deske, ki so se leta močile na dežju in sušile na soncu. Popisala sem jih s čopičem in akrilno belo barvo. Ni šlo zlahka, ker barve nisem redčila z vodo, ampak efekt je pa kjut. Tak, rustikalno poročni :) K starem lesu po mojem mnenju lepo sodijo rože. Z nadlepim rožnatim blagom sem zato oblepila lesene ščipalke in naredila zastavice za na mafine.
Če prirejamo tazaresno čajanko ali praznovanje, lahko vsakemu gostu ob pogrinjek zapišemo ime, morda številko mize na kos deščice. Meni je bilo že tako dovolj vroče, zato je bila moja čajanka čaj-less. Malo torej goljufam :)
Vazice sem v viseče spremenila tako, da sem jih okoli vratu enkrat ovila z cvetličarsko žico, nato pa z drugim kosom žice naredila lok iz ene na drugo stran, tako da sem dobila nekakšen ročaj. Za povezano zgodbo sem okoli žice zavezala pentljo iz enakega blaga, kot sem ga uporabila pri ščipalkah in cake toppersih. Vaze lahko obesimo na žebelj ali pustimo na mizi, morda na tleh ali na debelem lesenem čoku. Ko se stemni, obnje postavimo bele sveče.
Desko z napisom sem postavila na vidno mesto, okoli nje sem prav tako ovila trak blaga. Skozi zvrtani luknji sem napeljala navadno vrvico. Desko sem skupaj z manjšim cvetličnim aranžmajem obesila na isti žebelj, oboje pa spela še z eno okrancljano ščipko.
No, zdaj naj se pa hitro kakšna od meni bližnjih punc poroči, da prevzamem dekor v svoje roke. Mislim, da bi v tem nadvse uživala. Samo nekaj stopinj manj se ne bi branila.

ŽIVLJENJE IN TEHNIKA

Revija/časopis ŽIVLJENJE IN TEHNIKA je začela izhajati leta 1950 kot Ljudski list. Čez tri leta se je preimenovala v naslov, pod katerim izhaja še danes. Več o zgodovini revije si lahko preberete tukajle. Naš oči, ki nadvse rad ohranja pred propadom stare knjige in podobne zadevšne, mi je prinesel kup starih časopisov, ker se v njih najde tudi marsikateri zanimiv nasvet za DIY :) Ko sem pregledala revije (večinoma so iz leta 1953), sem si skušala predstavljati, da bi recimo naslednje jutro vstala z namenom, da zgradim transformatorsko postajo. Ali morda pograd. Taki in drugačni nasveti z navodili in načrti so namreč prikazani v ŽIT. Danes se gre po take stvari v trgovino (no, za transformatorsko postajo nisem ziher:), še nedolgo nazaj pa so sami naredili vse, kar se je le dalo.
Ni kaj, nekoč je bilo lastno delo vrednota, danes pa smo predvsem leni in bi vse radi imeli po bližnjici, čimprej in takoj. Če montaža kje ni všteta v ceno, je cela panika. Naši izgovori so, da nimamo časa - zato kupujemo prek spleta, saj nam ni do gužvanja po trgovinah. Hah, ta dragoceni čas raje preživimo ob gužvanju na tako zasluženi kavici v mestu. Karikiram, ampak zadeva ni daleč od resnice, se mi zdi. No, najbrž nihče od nas ne bo nikoli zgradil transformatorske postaje, sem pa prav vesela, da znam prijeti kladivo v roke (ali kakšno bolj sofisticirano orodje) in kaj popraviti, celo ustvariti.
Najbolj zanimivo je brati napovedi za prihodnost. Take, v kakršne so trdno verjeli znanstveniki in strokovnjaki tistega časa. Da bo imel čez 50 let že vsak svoje letalo, da bodo kemijski strokovnjaki iznašli nešteto novih elementov in snovi, da bo ocean "polje prihodnosti", kjer bomo gojili vse možno. In ko pod zanimivost spada fotoaparat, ki sam nastavi svetlobo, veš, da se stvari spreminjajo in da se vedno tudi bodo.
Zdaj pa k fotkam. Od vsega sem bila najbolj navdušena nad tipografijo v teh zgodnjih številkah ŽIT.  Lepa, raznolika. Znaki podjetij preprosti a izčiščeni. In oglasi, smešni za crknit, no, ali pa vljudni. Vsekakor takih nismo vajeni več. Tudi Uredništvo je svoje naročnike le z obvestilom v okvirčku povabilo, naj poravnajo svoje naročnine in naznanilo, da se bo v prihodnjih mesecih pri njih oglasil poštar z roza položnico. Danes bi te zasuli s papirji in grožnjami :)
© PEPERMINT • Theme by Maira G.