SLIDER





INDEKŠ

sreda, 13. marec 2013

Indeks s š-jem. Indekš. KŠ kot Kino Šiška. Indekš dobiš, če se vpišeš v študijski program, ki zagotavlja predvsem veliko koncertov zanimivih glasbenih skupin iz domačih in tujih logov. Čeprav smo že globoko v prvem semestru Indekša, bo zamudnike razveselil podatek, da se na ta faks še vedno lahko vpišete in da omejitev skorajda ni. Indekš je namreč sklop glasbenih dogodkov, za katerega ne potrebujete statusa študenta, si pa z vpisom – ter nakupom kart – zagotovite pestro bero koncertov indie, pop, electro, folk in podobno usmerjenih bendov po nižji ceni kot običajno. Ob vpisu vsak prejme čisto pravi indeks (indekš), kamor nabiramo žige z obiskanih dogodkov. Za vsakih pet obiskanih koncertov dobiš tudi kakšno dobroto (glej spodaj:), s projektom pa želijo v KŠ ustvariti nekakšno skupnost obiskovalcev, ki bi se družila ob žanrsko raznolikih, vseeno pa podobnih glasbenih dogodkih.
Zraven seveda spada tudi merčndajz - značke, totke, štampiljke in tapravi indeksi. Za vse je poskrbela Nina Urh, ki je izdelala tudi logotip in nasploh celotno podobo Indekša. Finiš prvega semestra bo maja, lahko pa si že ogledate, kateri bendi pridejo igrat takrat.

ANA KUHA IN IMA LEPO ŠPICO

torek, 12. marec 2013

Da obstaja nova slovenska kuharska oddaja, sem izvedela na fejsbuku pri Teji Ideji. Čeprav sem nora na kuharske oddaje (in knjige in bloge) ter zadnje tedne vse proste trenutke posvečam Rudolfu in Đejmiju in Anabel, me naše prav nič ne ganejo. Kako se skuha krompir, vemo, kako se naredi štrudl, smo se naučili pri babicah, kako dolgo se kuha špagete, piše na kartonu, v takih oddajah pa vsakič znova to "zvem". Tako da Ane, ki kuha, še nisem ujela na TV, sem pa pogledala (in o večkrat) njeno lepo špico in podobo, ki jo je med drugimi zakrivila prav Teja Kleč. In fanta in punca iz NuFrame:  Miha Rainer, Gaja Kores in Teo Rižnar. Meni je tako všeč, da bi se kar preimenovala v Ana kuha in imela takle header na blogu. Napovednik je poln vzorčkov, ki smo jih od Teje vajeni, obenem pa je zelo dekliški, ker je Ana pač mlada in luštna kuharica.

DIY: NETRESEK V LONČKU

sobota, 9. marec 2013

Ah ja. Marec. Kolikor te imam rada zaradi obetov pomladi, cvetlic, stopinj nad deset, prvega toplega sonca, kratkih rokavov pod parko ... (okej, se mi zdi, da vsako leto o istih rečeh jamram:) ... Te prav toliko ne maram zaradi tega smotanega neodločnega vremena, blatnih poti in mokrih klopi v parkih. Odlooooči se! No, tudi godrnjava jaz se ponavadi hitro skrije in takrat se lotim prehitevanja pomladi. Do Velike noči, ki je zame ofišl pomladni mejnik, je manj kot mesec dni, zato je čas za pomladne naredisamčke. Netresek je ena mojih najljubših rastlin in tlačim jo povsod. Še dobro, da tako hitro (in vse leto) raste, a ne. Navaden glinen lonček sem oblekla v pomladno blago in tale zasaditev mi bo lepšala dni v minidomu.

PELICON

petek, 8. marec 2013

Imate radi pivo? Jaz zelo. Predvsem temno, gosto, aromatično. Tudi slovensko pivo mi je všeč, sem privrženka tazelene pivovarne, pila pa sem tudi dve bolj alternativni "slovenski" pivi - Halerja v Podčetrtku in avstralsko-vrhniškega HumanFish v Tozdu  (tudi v Baziliki ga lahko naročite in najbrž še kje). Zgodba piva in pivovarne Pelicon je malce drugačna. Zanjo je Matej Pelicon (btw, poglejte si tale filmček:) zbiral sredstva prek programa Kickstarter, a ga to, da tam ni zbral vsega potrebnega kapitala, ni ustavilo. Bo šlo pač malo bolj počasi in glede na to, da na Instagramu spremljam, kako napreduje urejanje prostorov, imam občutek, da bo/je to še ena fina zadeva, za katero stoji mlada in pogumna vizija. Se že veselim, da bo pivovarn(ic)a nared in bom lahko prišla na pokušino. Smo že zmenjeni!

Zgodbo Pelicona lahko spremljate pri Aniti in Mateju na blogu ali spremljate novičke in širite dober glas na FB. Aja, pa nalepke za steklenice Pelicona je oblikovala Anita. Zelo šik.

27

sreda, 6. marec 2013

Ranunkule? Jp, leto je naokoli in tu je moj rojstni dan. O številki sploh nočem razmišljati, ampak saj, koliko ljudi te pa čez leto sploh vpraša, koliko si star? Nihče. Kokrkoli, vesela sem, da sem samostojna punca, da lahko (po)skrbim zase in če le lahko, pomagam tudi drugim in to je vse, kar si želim tudi do naslednjega šopka ranunkul. Da pa ne bom samo jaz dobivala daril, imam že v mislih kakšen giveaway tudi za vas. Kaj pravite na kakšno zapestničko? Jo bom sama spletla, obljubim!

ŠE ZNAM

ponedeljek, 4. marec 2013

Zapestnice prijateljstva me v momentu odpeljejo v zgodnja devetdeseta, med tiste štiri cerkniške bloke, v dolge poletne večere skrivalnic. Hecne frizure, superge na ježka, potolčena kolena, dirkanje s kolesi, florescentne barve "flavorajta", gumitvist, ristanc in polžek in vrečke z ljubicami, škarjicami in knoflco. Takrat so se mi vsi vzorčki razen navadnega zdeli tako zelo težki, kot da jih nikoli ne bom mogla razumeti. Danes, po dvajsetih letih, samo pogledam kakšno fotko in naštudiram povezavo med očmi in prsti. Enkrat sem na faksu kvačkala, to je bil drzen podvig, me pa zanima, če šolarke med tadolgimi odmori še kaj vozlajo zapestnice ali samo fante gledajo in se hihitajo. Hmmm.

INTERVJU: PETRA GREEN / ROOM39

petek, 1. marec 2013

Aaaa, po letu in pol se vračajo Pepermintovi vprašalniki! Prvi marčevski dan se zdi pravšnji za ta lep dogodek, kajne? In vesela sem, da lahko novo sezono odprem s Petro in njenim ROOM39. Petrino delo spremljam že nekaj časa in sem jo vseskozi imela v mislih za tale projekt. Sestavljala sem kolaže z njenimi blazinami in skodelicami z metalik luskicami, štrikanimi motivi, natisnjenimi na blago pouštrčki z neon obrobami ... Pa kar ni bilo dovolj. Zanimalo me je več, recimo to, kaj se skriva v ozadju, kakšna je njena zgodba in kakšen je recept za uspeh v ostri konkurenci, ki vlada v čudežni deželi produktnega oblikovanja. Nenazadnje izdelke Room39 pogosto izbirajo uredniki dekorja priznanih revij (britanska Elle Decoration, denimo), za svojo pa so jo vzeli tudi blogerji. Vas zanima, kako se lotiti posla v ostri konkurenci, kakšrna veje v panogi izdelkov za dom? Verjamete, da je delati zase sicer osvobajajoče, pa vendar tudi zelo smaotarsko? In ... se tudi vam zdi, da je imeti studio v kolibi na koncu angleškega vrta prav fensi in glamurozno? Berite dalje :)

Kako te je pot zanesla v London in kaj si počela pred tem? 

London kot možnost se je pojavila na obzorju potem ko sem spoznala Andija - mojega moža. Pred tem sem bila na kar dobri karierni poti: oblikovala sem spodje perilo za Komet Metlika in delala v okviru oblikovalskega kolektiva V.o.o.d.o.o., v katerem so delovali še Zoran Garevski, Nataša Peršuh, Jelena Proković in Helena Sebanc. Ampak ljubezen in izziv sta me odpeljala v tujino...

Kako si zašla v oblikovanje?

Ne nakljucno! Od malih nog sem vedela da bom ustvarjala, ko bom velika. Moj zgled iz otroških let je bil Leonardo da Vinci: izumitelj in umetnik; kreator! Ker pa nisem bila nikoli pretirano akademično sposobna, sem se usmerila bolj k oblikovanju kot izumiteljstvu.

 ... in kako je nastal Room39?

Dovolj mi je bilo mode! S tem ne mislim oblikovanja oblačil oz. spodnjega perila, temveč mode kot modne industrije in 'scene' - njene sezonskosti, površinskosti, potratnosti, neetičnosti... Vse od selitve v London sem delala kot oblikovalka za dobavitelja velikim trgovskim hišam in po rojstvu prvega otroka sem vse težje tolerirala plati industrij, ki so me že od začetka žulile. Pri product dizajnu ni te konstantne nenasitne potrebe po novostih in sledenja trendom. Poleg tega sem čutila, da kreativno stagniram in da nisem management material. Pustila sem dobro plačano službo, da sem lahko sledila svoji 'pravi' poti. Brez podpore moža to seveda ne bi bilo mogoče.

Kaj je tisto, po čemer prepoznamo slog Room39, kaj želite s svojimi izdelki ponuditi kupcem?

Z besedami težko definiram svoj stil, ker mi je preblizu in izhaja iz notranjega vzgiba in ne predeterminiranega koncepta. Kar mene najbolj privlači v delu drugih oblikovalcev so svežina barv, kontrasti, humor, univerzalnost in nek element presenečenja. Upam, da tudi moje delo to odraža.
Med nami je najbrž veliko takih, ki smo vaj na neki točki sanjarili o podobnem delu. Kakšne so stopničke do uresničenih sanj oziroma z bolj kapitalističnimi besedami - kako se lotiti posla in svoj hobi spremeniti v poklic?

Pri ustanavljanju lastne blagovne znamke  se je treba zavedati, da se prvih nekaj let samo vlaga. Nikar ne smemo pričakovati, da si lahko v roku šestih mesecev že lahko začnemo izplačevati plačo!  Zato je potrebno za osnovno preživetje poskrbeti kako drugače. Pomembno je, da se vsak cent vlaga preudarno, nujno pa je tudi delati na promociji od vsega začetka.

Spletna predstavitvena stran je nepogrešljiv pripomoček, pri tem mora njen izgled slediti estetiki proizvodov. Ni zmotno vložiti v oblikovanje identitete oziroma poiskati strokovni nasvet, če se oblikovanja lotime sami.
Delati 'zase' je tudi zelo samotarsko in ni primerno za tiste, ki potrebujejo konstantno potrditev iz okolice, da je to kar počnejo dobro in vredno. Če je tvoje delo resnično originalno, ne bo takoj razumljeno. Seveda, če minevajo leta in še vedno ni pozitivnega odziva ... potem je res mogoče čas, da se vprašaš ali sploh imaš publiko.

V spodbudo lahko rečem, da je povsem okej začeti iz malega. Večina velikih product dizajnerjev je začela z enim ali dvema izdelkoma, a je bila ta  izveden mojstrsko! 

Konkurenca v svetu izdelkov za dom je huda, najbrž še toliko bolj na trgu, kakršen je britanski. Kako izstopati in opozoriti nase?

Z eno besedo: originalnost! Večina, čeprav talentiranih oblikovalcev, raje sledi temu, kar je trenutno 'in' kot pa da se vprašajo, kaj bi pravzaprav radi oblikovali. Tako imamo cele četice trendy blagovnih znamk a la Donna Wilson, Anorak, Mini Moderns ...
Kako poteka tvoj dan?  Oblikuješ sama ali imaš sodelavce?

Tipičnega dneva ni, ker vse usklajujem okrog otrok. Ko so v šoli/vrtcu delam, ko pridejo domov pa utegnem kvečjemu kak email napisat. Občasno mi pri delu na sejmu ali tiskanju prototipov pomaga kak študent, sicer pa vse delam sama, tako da prilagodim delovnik trenutnim potrebam. Rada bi vpeljala malo več reda, a mi trenutno mi to še ne uspeva.

Studio sem pred kratkin preselila v 'fancy' kolibo na koncu vrta, kar mi omogoča delo, ko otroci spijo ... nič kaj glamurozno!
Bomo lahko izdelke Room39 kdaj občudovali in kupovali v kakšni od trgovinic v Sloveniji? Kakšne stike imaš s slovenskimi kupci in novinarji, se ti zdi, da te poznajo?

Seveda delam na tem, da bi del kolekcije ponudila tudi na slovenskem trgu, upam, da bom v drugi polovici leta to tudi uresničila.

Ne, mislim, da se me nihče več ne spominja. Kar ni nujno slabo, temveč je to priložnost, da se predstavim v povsem novi luči.
Zagotovo je med Pepermintovimi bralci kakšen radovednež, nadobudni oblikovalec, ki ga zanima, če je mogoče od blizu videti, kako je delati v tej obrti. Si dobila že kakšno prošnjo za internship? :)

Ja kar nekaj, a ker nimam standardnega 8-urnega delovnika je trenutno malo težko vpeljat študente v moj način dela. Trenutno potrebujem PR intern, poznas koga? :)

In še za konec ... Tvojih top5 priporočil za obisk v Londonu.

Prvih 5 ki mi jih pride na pamet:
National Portrait Gallery
Victoria and Albert museum
Tate Britain
Hyde Park
Kenwood House na Hampstead Heathu

Room39 lahko spremljate tudi na FB, kjer boste izvedeli vse novosti, sodelovali pri izbiri barv novih produktov in seveda prvi izvedeli, kdaj bomo lahko Petrine izdelke kupovali tudi pri nas.

© PEPERMINT • Theme by Maira G.