SLIDER





BEJZBOLSKE JOPE

torek, 2. april 2013


Ko sem bila osnovnošolka, smo bili vsi zaljubljeni v sivo-rdečo bejzbolsko jopo, ki jo je nosil naš stric Dami. Z vsi mislim sebe, brata, sestro in sestrično. Komaj sem čakala, da jo preraste (čeprav je takrat stric najbrž že zdavnaj nehal rast:) in sanjarila, da jo bo dal prav meni. Haha.Vsakič smo mu težili, dokler se nas ni enkrat naveličal, jo slekel in nam jo dal. Nam trem. Še zdaj jo imamo in visi na hodniku, napol preperela.

Takšni in drugačni bomberčki že nekaj sezon napovedujejo svojo vrnitev in jaz ne bi mogla biti bolj vesela. No, bila bi, če mi ne bi bile vse moške jope, večje od S, nesramno preširoke. Ženski modeli so vsi po vrsti prekratki, takale jopca pa mora, če nisi ravno prekla, prekrivat vsaj pol riti. Svojo sem vseeno našla pri fantih, še lepšo pa ima moja mlajša sestrica in sva že zmenjeni za izposojo (naskrivaj pa računam, koliko € naj ji ponudim zanjo). Za te jopice je značilen stisnjen patent, lahko so na zadrgo ali knofke, povsem športne s številko ali črko, prvo pravilo pa seveda pravi, da so rokavi drugačne barve kot telovnik. Fešnvik je za vogalom in evo, jaz bom tam v svoji varsity jopci. Mogoče celo na salonarčke :)

KAM NA KAVO / DAKTARI

ponedeljek, 1. april 2013

Na Krekov trg sem  dobro leto dni hodila na študentsko delo v otroško knjigarno. To so bili lepi časi, pa ne da zdaj niso, ampak biti v družbi otrok, jim brati pravljice in z njimi ustvarjati, ob tem pa biti v stiku s samimi lepimi zgodbami in ilustracijami ... in fajn sodelavci (maham vsem, ki to prebirate:) ... je bila zares krasna izkušnja. Pomladna in poletna jutra, ko sem hodila čez prazno mesto in pri tržnici zavila za vogal proti Lutkovnemu gledališču, zares pogrešam. Pa tudi naš kolač in kavo iz bližnje kavarnice. Te zraven Daktarija. Ta je bil takrat, dve leti nazaj, zaprt in le urbana legenda je njegov duh ohranjala pri življenju. Nekaj se je šušljalo, da bo notri klub za stand-up comedy, izkazalo pa se je, da bo Daktari ohranil svojo držo in nastala je zanimiva in posebna kavarna, v katero zdaj prav rada zaidem. Boste videli, zakaj! Za začetek pa toplo priporočam ogled filmčka, ki prikazuje obnovo razpadajočega lokala v prijeten kotiček za druženje. Zelo hendmejd.
V Daktariju mi je všeč ambient z več kotički za posedanje, cvetlični sedeži, preproge, stari stoli in zanimiv krožni  tloris lokala. Ob dopoldnevih zna biti tam kar glasno in zasedeno, saj so ga za svojega kaj hitro vzeli srednješolci iz bližnjih šol. Ker je lokal v kleti, oken nima, to pa še posebej pride do izraza v rdeči sobi, saj je rdeča kar malo naporna barva, se pa ta prostor odkupi s pianinom in knjižnimi policami. Na podestu se ob večerih kdaj zgodi tudi kak koncert, tokrat pa je gospod komaj slišno škrabljal po tipkah. Daktari bo očitno postal moje mesto snemanja intervjujev, te fotke sem namreč posnela po pogovoru s Katjo, še prej pa si ga je za  pogovor izbrala  Zala.

BRUNCH / TRAPEZ / MINIDOMA

četrtek, 28. marec 2013

Tako se je glasilo vabilo. In sem spet šla v drugi dom dnevnih in večernih vagabundov, ki zdaj že drugi teden zahajamo v MINIDOMA. Danes sem bila prvič (skupno pa joj, četrtič) tam čez dan in v družbi Mankice in Fensišmensi Ane jedla same dobrote. Pripravili so jih punce in fantje iz kolektiva T r a p e z, vse skupaj pa je bilo le še bolj fino, ker je skozi steklena okna sijalo toplo sonce. Včeraj zvečer smo sicer tam lahko prisluhnili fotografskemu mojstru Janezu Pukšiču, ki je razkril nekaj zanimivih prigod iz zakulisja nastajanja fotografij vrhunske kulinarike ter si premierno ogledali miks fotografij Mance Jevšček in ilustracij Mete Wraber. In se sladkali s tortami, seveda. Kaj bomo počeli, ko se bo Mark P. s svojim minijem odpeljal iz Ljubljane? Jp, tudi jaz ne vem.

DIY: DARILCE ZA MAMI

nedelja, 24. marec 2013

Naši mami ta ogrlica najbrž sploh ne bi bila všeč, sem pa za službo vseeno pofotkala navodilca za izdelavo preproste ogrlice za vse mame, ki nosijo nakit. Jaz sem izbrala zlato barvo, seveda pa lahko kroglice obarvate tudi drugače, jih poleptite s papirnatimi prtički, porišete z vzorčki ... Pomembno je le, da da na svojo mami spomnite na tak ali drugačen način, ji poveste, kako zelo radi jo imate. Ne samo jutri!
 
Mami moja, rada te imam *

3 PUNCE, 1 RAZSTAVA

četrtek, 21. marec 2013

Tudi včeraj smo se družili v Mini Doma, tokrat na odprtju prodajne razstave oblikovalke Nine Mršnik, ilustratorke Mete Wraber in fotografinje Ade Hamza. Srkali smo tisto plavo pijačo, ki se je lepo podala betonskemu podu in jedli sendvičke, ki so jih pripravili Trapezovci. Srečala sem tudi Tejo in Milanko, ki sta se važili z novimi torbami Franceti. Pa spoznala sem Manco. In imeli smo se fino.

MODNI DETOKS V MINI DOMA

sreda, 20. marec 2013

 
Sinoči smo lahko nakupovali v omarah punc, ki nas vsaka po svoje osvajajo s slogom oblačenja. Zgodil se je Modni detoks, med obešalniki v salonu id:doma pa so se smukale Urša Jerkič (ki je dekleta tudi zbrala na kup), Sisi, Danaja Vegelj, Tjaša Kokalj, Ula Furlan, Maja Slavec in Maja Raspopović. Bilo je luštno in tista Oktobrova obleka mi pač ni bila usojena, a ne.
 
Mini življenje se nadaljuje že nocoj z razstavo Mete Wraber, Ade Hamza in Nine Mršnik. Se vidimo! 

© PEPERMINT • Theme by Maira G.