SLIDER





ALMIN ČAJ

nedelja, 21. april 2013

Včeraj popoldne sem med obiskom sosednjega deska v službi na mizi odkrila tole lepo pakungo. Enostavno sem si jo morala izposoditi za en dan, jo pofotkati in pokazati širnemu svetu. Gre za pomlajevalni čaj Alme M. Karlin, ki je del linije spominkov, ki jih prodajajo v Pokrajinskem muzeju Celje (poklikajte po spletni muzejski trgovinici). V izbiri, ki jo ponujajo naše muzejske trgovine (v enem sem namreč kratek čas delala in si ogledovala plišaste igrače in spominke, narejene v tujini - ?), je Almin šopek prav osvežujoč, lep na pogled in tudi praktičen. Kartonska embalaža čaja je potiskana z Alminimi skicami in zapisi in je naravnost čudovita. Nič, jaz bom tole danes popoldne odnesla nazaj na uredništvo, sem pa spet odkrila razlog več za izlet v Celje. Tudi razstave Poti si še nisem ogledala, Alma je bila res izjemna ženska.

DIMENSION TWO / INVAZIJA LONGBOARDOV

petek, 19. april 2013

Lepotci, a? Zadnjih nekaj letnih časov se na naše ulice zgrinja prava invazija longboardov. Da smo si na jasnem, Pehtranov Gašper se je z njim v službo vozil že pred leti, vsaj zdi se mi, da tisto ni bila navadna rolka :) Skoraj poletna pomlad je na plano zvabila tudi frišne zaljubljence v to ležerno izgledajoče prevozno sredstvo, za svojo akcijo pa jih je posvojil tudi Orto, ki razpisuje oblikovalski natečaj in lonboarde tudi renta. Ampak to je že druga zgodba, saj danes predstavljam slovensko znamko longboardov DIMENSION TWO. Oblikovani in izdelani so pri nas, narejeni iz domačega bukovega lesa, videti pa so zelo stajliš. James Bond bi ziher izbral DTWO longboard (še nekaj dni vas čaka lep popust), se vam ne zdi?

DIY: SKLEDICE ZA NAKIT IZ MODELIRNE MASE

četrtek, 18. april 2013

Masa DAS je ena fejst zadeva, iz nje sem ustvarila že marsikaj. Je moj go-to material za ustvarjanje okraskov za božično drevesce, dodatkov za zavijanje daril ... in modeliranje česa večjega. Recimo ličnih posodic za nakit ali kakšne druge drobnarije. Svoje sem posprejala z zlatim sprejem in oddala prijateljicama. 

POTREBUJEŠ:
- maso DAS
- plastično folijo za živila
- krožnik ali posodico za model
- nožek
- washi selotejp
- sprej / lak za nohte / kakšno drugo barvo (ali pa flumaster, s katerim porišeš površino)
Razvaljaš maso, jo položiš na podlago in oblikuješ. Počakaš dan ali noč, da se dobro posuši, nato jo pobarvaš. Pa je.

COCKTA & NJENIH 60 LET

torek, 16. april 2013

Do tega trenutka (ura je 23:36) sem živela v skorajda največji zmoti svojega življenja. Mislila sem, da se Cockta napiše Cocta. Še dobro, da o kokti ponavadi govorim, ne pa pišem :) In o kokti govorim velikokrat, saj je moja najljubša pijača. Če ste opazili, skorajda vsako objavo začnem tako, da povem kakšno popolnoma odvečno dejstvo o sebi, tudi če pišem o kakšni povsem drugi temi, ampak se vam zato ne bom opravičevala :) Preskočte, pa bo. Torej, COCKTA. Letos praznuje okroglih 60 let in kot se za jubilej spodobi, Cockto letos spremlja nekaj zanimivih novosti, recimo en tak retro kartonast oglas, zdaj pa lahko na prodajnih policah poiščete tudi Cockto v posebni prenovljeni rojstnodnevni embalaži. Z novo tahmašno srajčko, ki jo je sešil stripar in ilustrator Matej de Cecco. Na ovitku je Matej izrisal malce karikirano zgodovino te pijače naše in vaše mladosti: njen izum, doktorja Zelinko, dodal pa je še nekatere elemente, ki so se pojavljali v prvih reklamah za Cockto, revimo kabriolet in smučarskega skakalca (ga najdete?:). Cockta je sicer v 60 letih doživela kar nekaj lepotnih popravkov, njen nezgrešljiv okus pa ostaja. Tsssss. Hvala, Emerik Zelinka!

P.S.: Kratko zgodovino slovenskih blagovnih znamk pa si lahko ogledate  tudi v poročilu z razstave izpred skoraj treh let / Cockta - pijača vaše in naše mladosti

TOONIA - USTVARJANJE ZGODBIC NA IPADU

ponedeljek, 15. april 2013

 Za otroke so mobilni telefoni, tablice in računalniki v zadnjem času še bolj privlačni od sladkarij, a ne :) Risanke, videi, igrice ... z njimi se mulčki zamotijo (ali pa jih zamotijo starši), je pa pogosto tako, da dan za dnem gledajo enake vsebine, dokler jih ne poznajo na pamet. Povsem drugače so se otroške animacije, izobraževanja in ustvarjanja lotili pri Toonii in ustvarili aplikacijo Toonia - Storymaker, s katero otroci sami sestavljajo svoje zgodbice, svoje risanke in svoje igrice, se pri tem zabavajo, spodbujajo svojo domišljijo in ustvarjajo. Z aplikacijo Toonia lahko vsakič znova ustvarimo novo, drugačno in nepredvidljivo zgodbo. Kot pri stripu, recimo. Izberemo ozadje in s tem zgodbico začnemo na domačem dvorišču, na vrtu, v gozdu ali na plaži, nato določimo svoje junake in njihove prijatelje, jih oblečemo, jim narišemo nasmeh in preprosto - sestavimo zgodbo s pomočjo drsnika. Zgodbice lahko potem shranimo in si jih ogledamo znova, seveda pa lahko vsakič znova začnemo z novo dogodivščino.
  
Toonio so razvili v podjetju 3fs / ThirdFrameStudios, ki ga poznamo po nadvse uspešni aplikaciji Toshl. Prikupna grafična podoba in ilustracije so delo Nine Štajner. Aplikacijo že prevajajo tudi v slovenščino, obenem pa že ustvarjajo nove dimenzije otroške zabave - pobarvanko. Luštno, ne? Toonia Storymaker je aplikacija za Applove ipade, kupite pa jo lahko tule za 5,49 €.

DIY / LEPE MISLI + BRIHTNI CITATI

sobota, 13. april 2013

Joj, a se spomnite, kako smo v OŠ zbirali verze? Hahaha, jaz sem bila prav obsedena z njimi, pri mami sem jih prepisovala celo iz Ognjišča, kjer so bili med pobožnimi tudi kakšni nadvse življenjski. S prijateljico sva si jih pisali v pismih in med zapisi v rubriki dopisovanje v Pilu se je vedno našel kdo, ki zbira verze. Zdaj smo že malo večji in čeprav takih poetično življenjskih citatov niti ne rabimo, je kdaj vseeno fino imeti nekaj, kar te spomni na tiste pomembne stvari, ti da motivacijo in navdih ali te potolaži. Jaz imam en tak opomnik kar nase vtetoviran in veste kaj, it helps.Če pa bi kakšno lepo misel radi imeli v okvirčku, zato ni treba kupovati grafik (no, lahko:), saj si jo lahko naredite kar sami. Potrebujete le word, kakšno lepo pisavo in printer. Če boste šli svoje citate printat v fotokopirnico, pa le pazite, da dokument prej pretvorite v pdf. Pravzaprav, če kdo želi, vam lahko moj izborček prilepim v linku, le povejte! Pa en lep pomladni vikend!


VERTIGO BIRD / POP UP KATALOG

četrtek, 11. april 2013


Zadnje čase je koncept pop up zadev nadvse v modi. Označuje dogodke ali druge instalacije, ki se na določenem mestu pojavijo precej nepričakovano in trajajo le nekaj ur, morda dni in tednov. To so lahko kulinarični dogodki (se spomnite pop up restavracije Dada?), stojnice, umetniške prezentacije ali nastopi in podobne zadevščine. Tako smo jeseni lahko uživali v dogodkih v PopUp domu, konec marca in v začetku aprila pa v Mini Doma, sicer marketinškem, a lepo izpeljanem tritedenskem dogajanju, ki je ponudilo kar 21 dogodkov v 21 dneh. In ravno v mini loftu sem en večer klepetala z Milanko Fabjančič in Tejo Kleč, med drugim pa izvedela tudi za projekt, ki sta ga ravno finiširali za VERTIGO BIRD. Pop up projekt, ki je malce drugačen od zgoraj opisanih in bolj soroden izvornemu pop up konceptu, ki ga poznamo iz otroških slikanic - to so tiste, pri katerih med obračanjem listov pred nami vstajajo 3D podobe.
Novoletna voščilnica Vertigo Bird, oblak oziroma senčnik za luč.
Več o zanimivem projektu, ki je pravzaprav katalog novosti blagovne znamke Vertigo Bird, mi je povedala Teja. Vsako leto pri VB razvijejo in izdelajo vsaj pet novi lučk, do milanskega sejma pa novosti obelodanijo. Silvo Kačar, direktor podjetja, se je letos odločil presenetiti s prenosljivo sejemsko postavitvijo - pop up katalogom. Teja in Milanka sta novosti postavile v nebeške višave, saj sta že novoleno voščilnico za Vertigo Bird oblikovali kot oblak, ki ga je vsak prejemnik lahko sam sestavil v posodico ali senčnik za žarnico. Pri oblikovanju videa, ki si ga lahko ogledate zgoraj, je Teji in Milanki pomagala tudi Ema Hana Kačar. Izvirno, lepo in domišljeno. Veliko uspeha v Milanu!

PREPROSTA IDEJA ZA SHRANJEVANJE OGRLIC

nedelja, 07. april 2013

Saj veste, kaj pravijo - daleč od oči, daleč od srca. Pri meni to velja predvsem za oblačila. Pozabljena majica na dnu omare, talepa srajca med poletnimi hlačami in tista verižica iz Londona v žepku torbe, ki je nisem nosila že celo večnost. Z nakitom pa imam še eno težavo - kako ga pospraviti, da se mi ogrlice ne bodo vozljale druga z drugo? Ker so nekatere precej masivne, je taktika z washiji hitro padla v vodo. Kupljena drevesa (itd.) za odlaganje nakita na veje mi niso všeč. Odlaganje na poličko pa se je spremenilo v kup prepletenih kamenčkov in verižic. In tako kar izgubim voljo po tem, da bi si zjutraj ali kadarkoli že nadela še kaj okoli vratu. Svojo zbirko ogrlic sem rešila tako, da sem vsako posebej obesila okoli obešalnika, tako da lepo počivajo na njem razporejene po velikosti. Snamem jih z lahkoto ob tem pa so še prav poseben okrasek :) Ta teden sem obešalnik ves čas imela kar na oknu.
Kiiiič!

BEJZBOLSKE JOPE

torek, 02. april 2013


Ko sem bila osnovnošolka, smo bili vsi zaljubljeni v sivo-rdečo bejzbolsko jopo, ki jo je nosil naš stric Dami. Z vsi mislim sebe, brata, sestro in sestrično. Komaj sem čakala, da jo preraste (čeprav je takrat stric najbrž že zdavnaj nehal rast:) in sanjarila, da jo bo dal prav meni. Haha.Vsakič smo mu težili, dokler se nas ni enkrat naveličal, jo slekel in nam jo dal. Nam trem. Še zdaj jo imamo in visi na hodniku, napol preperela.

Takšni in drugačni bomberčki že nekaj sezon napovedujejo svojo vrnitev in jaz ne bi mogla biti bolj vesela. No, bila bi, če mi ne bi bile vse moške jope, večje od S, nesramno preširoke. Ženski modeli so vsi po vrsti prekratki, takale jopca pa mora, če nisi ravno prekla, prekrivat vsaj pol riti. Svojo sem vseeno našla pri fantih, še lepšo pa ima moja mlajša sestrica in sva že zmenjeni za izposojo (naskrivaj pa računam, koliko € naj ji ponudim zanjo). Za te jopice je značilen stisnjen patent, lahko so na zadrgo ali knofke, povsem športne s številko ali črko, prvo pravilo pa seveda pravi, da so rokavi drugačne barve kot telovnik. Fešnvik je za vogalom in evo, jaz bom tam v svoji varsity jopci. Mogoče celo na salonarčke :)

KAM NA KAVO / DAKTARI

ponedeljek, 01. april 2013

Na Krekov trg sem  dobro leto dni hodila na študentsko delo v otroško knjigarno. To so bili lepi časi, pa ne da zdaj niso, ampak biti v družbi otrok, jim brati pravljice in z njimi ustvarjati, ob tem pa biti v stiku s samimi lepimi zgodbami in ilustracijami ... in fajn sodelavci (maham vsem, ki to prebirate:) ... je bila zares krasna izkušnja. Pomladna in poletna jutra, ko sem hodila čez prazno mesto in pri tržnici zavila za vogal proti Lutkovnemu gledališču, zares pogrešam. Pa tudi naš kolač in kavo iz bližnje kavarnice. Te zraven Daktarija. Ta je bil takrat, dve leti nazaj, zaprt in le urbana legenda je njegov duh ohranjala pri življenju. Nekaj se je šušljalo, da bo notri klub za stand-up comedy, izkazalo pa se je, da bo Daktari ohranil svojo držo in nastala je zanimiva in posebna kavarna, v katero zdaj prav rada zaidem. Boste videli, zakaj! Za začetek pa toplo priporočam ogled filmčka, ki prikazuje obnovo razpadajočega lokala v prijeten kotiček za druženje. Zelo hendmejd.
V Daktariju mi je všeč ambient z več kotički za posedanje, cvetlični sedeži, preproge, stari stoli in zanimiv krožni  tloris lokala. Ob dopoldnevih zna biti tam kar glasno in zasedeno, saj so ga za svojega kaj hitro vzeli srednješolci iz bližnjih šol. Ker je lokal v kleti, oken nima, to pa še posebej pride do izraza v rdeči sobi, saj je rdeča kar malo naporna barva, se pa ta prostor odkupi s pianinom in knjižnimi policami. Na podestu se ob večerih kdaj zgodi tudi kak koncert, tokrat pa je gospod komaj slišno škrabljal po tipkah. Daktari bo očitno postal moje mesto snemanja intervjujev, te fotke sem namreč posnela po pogovoru s Katjo, še prej pa si ga je za  pogovor izbrala  Zala.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.