SLIDER





DIY // PRENOVA STAREGA ZLOŽLJIVEGA STOLČKA

torek, 4. marec 2014

Tale zložljivi stolček je bil dolgoletni prebivalec moje sobe doma-doma. Na njem sem, stal je v kotu poleg pisalne mize, imela spravljene škatle z barvicami in ostalimi drobnarijami, ostanki mojih šolskih dni. Večkrat sem razmišljala, da bi zamenjala blago, ker mi je sam patent zložljivih stolčkov res všeč, nedoločljiva barva blaga in madeži na njem pa malo manj. Odnesla sem ga v Ljubljano in se ta vikend lotila obnove.
Letvici, na kateri je pripeto blago, se da sneti. Ker nimam spenjača za les (ali kako se reče tisti mašini:), sem se odločila, da uporabim male žeblje in kladivo. Najprej sem z izvijačem odstranila sponke. Ni šlo brez delovnih ran. Nato sem kos blaga uporabila za mero novega sedala. Čeprav sem izbrala trše platneno blago, sem raje vzela dve plasti. Nisem se trudila s šivanjem in obrobljanjem. Včasih sem malce lena, priznam. Nato sem se prestavila na balkon in pritrdila novo blago na letvici.
Še malo lepotinih popravkov (brisanja prahu z vlažno krpico) in stolček je dobil novo podobo. In namen. Zdaj mi služi kot nočna polička ob postelji. Glede vzorčka pa ... kolebala sem med temnimi in svetlimi barvami, grafičnimi in cvetličnimi vzorčki ... Ampak za zdaj naj bo kar takle. Ko se naveličam pikic pa ... zdaj že poznam postopek.

TO NI GIBANICA

ponedeljek, 17. februar 2014

Enkrat decembra sem na poti v službo na tleh zagledala tole etiketo. Malce se je bleščala, saj je bila precej premočena, ampak jaz sem jo kar pobrala in spravila v torbo. Potem sem malo guglala in poskusila izbrskat kaj o tem sendviču. Našla sem e-naslov, napisala mejl in danes vam lahko z veseljem povem več o sendvičih in drugih dobrotah pod imenom To ni gibanica.
Čeprav nobenega od sendvičev še nisem zares jedla, me je prepričala že ta majhna etiketa. A ni dobra? Črno-bela, malo duhovita in malo stajliš. Prav vidi se, da zadaj ni kakšna mega korporacija, kjer bi sendviče pripravljali kot po tekočem traku. In res je tako. TO NI GIBANICA je majhno podjetje Klaudije in Siniše Žilavec, ki v Lendavi vodita tudi gostilno Lovski dom. Do zgodbe s sendviči še pridemo, naj najprej razložim, od kod ime To ni gibanica. Pripravljajo namreč gibanico, rečejo ji Prek-krasna, ki je za razliko od klasične prekmurske sestavljena iz gozdnih sadežev, lešnikov, skute in bučnih semen. 

Ko sta Siniša in Klaudija iskala možnost za prodajo Prek-krasne na lokalnih bencinskih servisih, so jima tam dejali, da iščejo sveže pripravljene sendviče. In tako sta pripravila štiri različne sendviče: sendvič s piščančjim mesom, s cigansko svinjsko pečenko, z mariniranim ribjim filejem in zelenjavni sendvič z mariniramo bučko, pečeno na žaru. Tudi vsi namazi in prelivi v sendvičih so narejeni doma. Pripravljajo še sendvič s pečenim pršutom na žaru, sendvič z dušeno mleto govedino in špinašnim pestom, najde pa se tudi nekaj za sladkosnede:  piškotki s solnim cvetom in vinski piškotki s slivovo marmelado.

Spletno stran še pripravljajo, do takrat pa lahko zgodbi To ni gibanica sledite na FB. Etikete so oblikovali skupaj s studiem DigiFot. Če pa je med vami kakšen gostinec ali trgovec, ki bi rad v svojo ponudbo dodal izdelke To ni gibanica, le pogumno. Za zdaj so namreč na voljo le na prekmurskem koncu. Mmm, jaz bi enega zelenjavnega in piškotke s solnim cvetom, pa vi?

*Objava ni plačana ali kako drugače spodbujena, le rada odkrivam nove zanimive izdelke in jim morda z objavo pomagam do večje prepoznavnosti.*

DIY // MADLY IN BED WITH YOU

četrtek, 13. februar 2014

Hello.
Evo, čas je za eno luštno objavo. Sonce sije, zunaj je prav marčevsko (= sveže pomladno), to pa vem zato, ker sem kar malce zafiksano odstopicljala na bližnjo pošto plačat eno zamujeno položnico in se je vse naokoli bleščalo od sonca. Tako je, če par dni preležiš. In jaz sem ležala tamle zgoraj. Takoj, ko sem se bolje počutila, sem preoblekla posteljnino. No, morda sem se bolje počutila šele po preoblačenju postelje. Veselje je v malih stvareh :)
Kaj pa je tole nad posteljo?
Ampak svojo posteljo vam kažem iz drugega razloga - zaradi napisa na steni. Vedela sem, da ga hočem nekje, ker se mi zdi super fora že vse odkar sem prvič videla print Therese Sennerholt, a je stal čisto preveč evričev, zato sem se odločila za DIY verzijo. Če bi radi sledili mojemu zgledu, berite dalje.
Potrebujemo:
\ debel črn šeleshamer
\ peki papir 
\ navadni svinčnik
\ škarje
\ selotejp
Jaz sem v Milerju našla en superlep šeleshamer z bleščicami. Črne bleščice? Vzamem, pa čeprav za nekaj evrov več kot bi dala za navadni papir. Potem sem razmišljala o taktiki. Naj napišem napis na računalnik, ga nesem sprintat v kopirnico, izrežem, obrišem, še enkrat izrežem? Ne. No, prvi korak sem obdržala. Izbrala sem enega mojih najljubših fontov, izpisala precej povečane besede, nato pa jih prerisala na peki papir direktno čez ekran. Hecno, ampak deluje. Kot takrat, ko smo bili majhni in lepe risbice prerisovali prislonjene na šipo.

Ko so bile vse besede izpisane, sem peki papir na šeleshamer položila tako, da sta se bela stran šeleshamerja in popisana stran peki papirja stikali. Pa še to, besede položimo v obratni smeri, kot bi jih brali od desne proti levi. Zdaj spet v roke primemo navadni svinčnik in pišemo po narisanih linijah. Pritisk na peki papir bo prenesel grafit na šeleshamer. Za prikaz sem fotografirala srčke.
Ko imamo vse besede prenesene na šeleshamer, se začne zabavni del: rezljanje. Obožujem zvok ostrih škarij, ki režejo papir. In kako iz velike pole papirja dobivajo podobo črke in besede. Zapolnjene dele sem pustila kar takšne, morda jih kdaj dokončam z olfa nožem. In potem mi je preostalo le še lepljenje na steno. Uporabila sem kar izolirni lepilni trak, ker je močnejši od washijev. Pa tudi odstrani se lažje kot recimo stenske nalepke. Nova podoba mi je prav všeč. Še zavesa in ogledalo, pa bo!
Pa še to: posteljnina z lunicami je iz Sisi, ostale tri prevleke za blazine sem naredila sama, potiskane so s štampiljkami iz krompirja. Rastlina je iz Merkurja, sliki pa sta  iz Jyska - ko kupiš okvirje, pridejo napisi notri. Mi jih še ni uspelo zamenjat s svojo zbirko.

VALENTINOVE TORTICE IZ PLOČEVINKE

sobota, 8. februar 2014

 
Zadnjič sem pekla tortice. V konzervi. Menda to ni najbolj zdravo, ampak takšne visoke male tortice so mi od nekdaj všeč in enostavno morala sem preizkusiti takle način. Pekla sem po tem receptu in moj edini nasvet je: dobro namažite obod in dno pločevinke z maslom in posujte z moko. Biskvit sicer ni bil rahel, so bile pa mini tortice prav kjut. Eni sem odrezala zaobljeno kapico, drugo pa pustila kar takšno, kot se je spekla. Biskvit sem prerezala na tri dele in plasti namazala z malinami, zmečkanimi z malo sladkorja. Tortici sem premazala s kremo iz kremnega sirčka in stepene sladke smetane. In seveda - okrasila s srčkoti.

ZA POJEST // GRAHOVA KREMA

nedelja, 26. januar 2014

A zakaj bi kdo jedel grahovo kremo? :) Grah imam, za razliko od kar precej ljudi, zelo rada. Svežega z vrta najbolj - grickanje grahovih olupkov je ena najboljših stvari pri poletju -, pa tudi tisti iz konzerve ali zmrznjen se mi zdi prav kul. Pa še poceni je. Ker večere rada preživljam ob gledanju kuharskih kanalov na YT, sem zadnjič naletela na tale Aaronov video. On temu reče humus, ampak jaz nisem dodala tahinija. Tudi volje in sestavin za falafel nisem imela, zato sem si grahovo kremo namazala na hrske, potem pa dobila še boljšo idejo in z njo zmešala skledico solate iz paprike, korenja, paradižnika, zelja in radiča. Še vedno je pol lončka v hladilniku in sumim, da ga bom napadla kar z žličko. Če vas zamika, tule je recept.

GRAHOVA KREMA
{s sirom feta}

dve skodelici zamrznjenega graha
približno 40 gramov sira feta
malo mleka ali vode
olivno olje
sol + poper
sveža bazilika (je bila ravno pri roki)

Vneto blendamo, ker je grah zmrznjen, potrebujemo tudi malo vztrajnosti. Vmes blender ustavimo in z lopatko postrgamo posodo in malo premešamo zeleno kremo. Ko je ta gladka, jo naložimo v steklen kozarček, ki ga lahko nepredušno zapremo. Mislim, da bi se grahova krema super podala tudi hladnim testeninam ali na popečen kruh. O, njam!

KAKO POLEPŠATI KOPALNICO?

torek, 21. januar 2014


Kopalnice so hecni prostori, pri načrtovanju in opremljanju velikokrat kar malce pozabimo nanje. Velikokrat so od stropa do tal prekrite s ploščicami (sumljivih barv in vzorcev), jaz pa že od malega sanjam o belih stenah/ploščicah v kopalnici. Ker so kopalnice največkrat bolj mini, jih bela precej poveča. No, ker v kopalnici preživim bolj malo časa (rihtam, češem in kolkrtolk naličim se namreč kar v spalnici), sem se zadnjič na prost večer odločila, da si privoščim kopel. Po vsaj desetih letih. Že po petih minutah vse skupaj postalo brezveze. Sploh si ne predstavljam, da bi v banji še brala, pila vino ali kaj podobnega. Kar živčna sem bila.

Všeč so mi kopalnice, ki posnemajo "vajb" preostalih prostorov. Da niso zapostavljene. Da je v njih nekaj živega (rože, ne plesen). Lahko so prave male galerije. Lahko so skladišče za vse prazne in polne flaške od parfumov. Lahko so polne lončkov, pisanih embalaž in lepih brisač. Pa naredimo kar en seznam reči, s katerimi lahko uredite in polepšate kopalnico:

| ROŽE | Poleg tega, da v vlažnem okolju odlično uspevajo, lepo poživijo prostor ter nas spravijo v dobro voljo. Dobro se obnesejo tako cvetoče kot zelene lončnice. Če v kopalnici preživite veliko časa, jo lahko spomladi in poleti polepšate tudi s kakšnim sveže nabranim šopkom.

| LONČKI, SKLEDICE, KOŠARE | Okej, sodobno kopalniško pohištvo ima vse sorte predalov, kamor lahko skrijemo vse drobnarije. Meni pa stvarce, kot so lepi lončki, kozarčki za zobno krtačko, podstavki za milo, skledice za nakit ... kopalnico naredijo bolj osebno in domačno. Pletene košare so prav tako ena od lepih idej za skladiščenje. Vanje lahko zložimo toaletni papir, tampone, vložke ipd.

| ZAVESA ZA PRHO + PREPROGE | V Ikei imajo prav zabavne zavese za tuš ali banjo, pa tudi sicer se mi zdi, da lahko zavese pomembno prispevajo k videzu kopalnice. Ko sem živela v prejšnjem stanovanjcu z mini kopalnico, sem najprej snela temno zeleno zaveso za tuš in namestila takšno prosojno z belimi cvetovi. Sicer znajo biti te zavese tudi malce nehigienične, zato jih je fino zamenjati 1x na leto. Preproge so pa še ena luštna reč - po eni strani je fino, da nas ne zebe v noge, po drugi strani pa moramo vseeno paziti, da so suhe. V vsakem primeru pa so lahko predvsem - lepe.

| UMETNIŠKA STENA / POLIČKA | Ta ideja mi je še posebej všeč v toaletah, povsem spremeni naše dojemanje takih prostorov. Naj bo to kolaž fotk iz revij, fotografije ali uokvirjene ilustracije ... Res kul.

Kako pa vi gledate na kopalnice? Kako ste si uredili svojo in kako polepšali najemniško? Imate še kakšno fino idejo?

KREIRAJMO UPORABNO / UPORABIMO KREATIVNO

sobota, 18. januar 2014

V Gospodarski zbornici Slovenije, ki je kar nora stavba (čekdisaut), bo do 14. februarja na ogled razstava 15. domačih oblikovalcev in oblikovalskih skupin, ki sta jih pod skupno razstavo Kreirajmo uporabno / Uporabimo kreativno združila Zavod Lab Laar in Škuc. Ustvarjalci razstavljenih izdelkov so vam najbrž poznani: Nika Stupica, Pleksimanija, Ursanina, Oblique, Teja Ideja, Polona Pačnik, Ha Ha!, oloop, tipoRenesansa, TMpriboljški, Smetumet, Zelolepo, Debudok, Millo in Studio Drevo. Zanimivo postavitev na paletah dopolnjujejo tudi fini razgledi na spodnje terase in balkone. Kot sem napisala na Instagramu, bi v teh prostorih zlahka posneli kakšen film, serijo ali editorial. Zdaj pa k nekaterim izdelkom!

ZA POJEST: SHERLOCKOVI KREKERJI

torek, 14. januar 2014

A gledate Sherlocka? Oh my, Šerlok je eden mojih najljubših fiktivnih junakov (poleg Lucky Luka, Batmana, Snoopyja, He-Mana in palčka Smuka). Prebrala sem najbrž večino knjig o njem (tiste modre iz šolske knjižnice), pred leti sem nekaj starejših izvodov kupila v antikvariatu. Tudi v ekranizirani različici s Sherlockom težko zgrešijo. BBC-jeva serija je pa itak fenomenalna. Kot nalašč za h kratkim, a sladkim sezonam so tile krekerji. V bistvu so kot nalašč za k pivu, verjamem pa, da bo recept prišel prav tudi čez en mesec, ko bomo gledali Olimpijske igre.

KREKERJI
{recept, prirejen po Joy the Baker}

 skodelica bele moke
skodelica polnozrnate moke
 četrt zavitka 250-gramskega masla
 ščep soli
ščep pecilnega / sode bikarbone
ščep paprike v prahu
par obratov mlinčka s poprom
skodelica naribanega parmezana
pol decilitra (ali več) vode ali mleka
+
DODATKI
- zelišča in začimbe (timijan, rožmarin, bazilika, kurkuma ...)
- sezaaaam (jaz ga obožujem!)
- oluščena sončnična semena
Akcija. Moko zmešamo s soljo, poprom, pecilnim/sodo, morebitnimi začimbami in sirom. Nato v moko vgnetemo mrzlo, na kocke narezano maslo. Lahko na roke, lahko pa si pomagamo z mikserčkom. Testo razdelimo na dva ali več kosov, zavijemo v folijo in vsaj za pol ure postavimo v hladilnik. Nato vsako kepico posebej razvaljamo precej na tanko. Na tej točki lahko razvaljano testo posujemo s sezamom in/ali sončničnimi semen in jih še malo povaljamo, da se vtisnejo v testo. Izrežemo z manjšimi modelčki, prestavimo na pekač, obložen s pekijem, in preluknjamo z vilicami. Pečemo 15 minut (malo manj/več, bodite pozorni!) v pečici, vnaprej ogreti na 200 stopinj Celzija. 

PEKARNA OSEM

torek, 7. januar 2014

Gornji trg 10
1000 Ljubljana
8.00-18.00 
// ali dokler ne zmanjka kruha //

V zadnjih tednih je Instagram poln črno-belih škrnicljev, iz katerih kukako štruce in bagete, besede pa pojejo hvalo novi pekarni na v stari Ljubljani. In tako sem, takoj ko sem imela nekaj časa (včeraj), po dolgem času odšla na sprehod proti zame najlepšemu koncu mesta. Prvič sem šla kar mimo modrih vrat, ampak nič ne de, po tistem koncu se z veseljem izgubljam. Čez pet minut sem šla spet po klancu navzgor, tokrat pa skrbno štela hišne številke in jo našla. Pekarno Osem

In potem z Andrejem, fantom s predpasnikom (za lepe fotke se je preoblekel:) ugotoviva, da se poznava iz srednje šole! Niti sanjalo se mi ni, da ga je že takrat obsedel kruh. Dolga leta je preizkušal, mesil, pekel, iskal nove informacije, nasvete pri francoskih in nizozemskih pekih in sanjaril o lastni pekarnici. Takšni, po vzoru francoskih. Medtem ko sem fotografirala, so v pekarno vstopali ljudje in pek jim je z veseljem razlagal, kakšen je kruh za steklom, kaj vsebuje, kako ga pripravlja. Prišla je njegova draga, ki je tudi "kriva" za prenovo prostora, saj je arhitektka. Za grafično podobo pekarne (res lepi škrniclji in nalepke!) je poskrbel Andrejev prijatelj Zoran Pungerčar, na policah pa najdemo tudi servirne deske Drevo, olivna olja oljarne Lisjak in moko iz mlina na Dolenjskem, ki jo pri peki uporablja pek. In pa vrečke za kruh, ki so nastale v sodelovanju s SQUATom.

Za pomičnimi črnimi vrati (ki je obenem tudi tabla z dnevno ponudbo in cenikom) je Andrejev atelje. Tam mesi in pripravlja testo (zaradi druži, s katero povečini peče, to lahko traja tudi več dni), tam so žaklji z moko in peči. Peči začne ob šestih zjutraj, pekarno odpre ob osmih, se je pa tudi že zgodilo, da je zaprl prej. Kakovost je zanj na prvem mestu. Ime Osem se odraža tudi v ponudbi. Vsak dan želi ponuditi osem vrst kruha. Počasi bo dodajal nove okuse, nove oblike, a vedno bo pekarno odprl z osmimi.

Če ste že pozabili, kako diši pravi kruh, tisti brez aditivov, je obisk pekarne Osem res lep dogodek. Moja bagetka je hrustala še cel dan in bila je neverjetna.

PRAZNIČNI DIY / PROSOJNE ZVEZDICE

nedelja, 22. december 2013

Ta objava bo miks fotk, narejenih s fotoaparatom, in tistih, posnetih z Nokio Lumio 720, brihtno in lepo stvarco, ki mi dela družbo zadnja dva meseca. Zna še marsikaj drugega, ampak blog in fotke gredo najbolje skupaj, zato kar začnimo s tokratnim preprostim ustvarjalnim projektom. Izdelala sem okraske iz ... ovitkov za zvezke! Vedno mi je bila všeč njihova prosojnost, ko pa sem jih zadnjič čisto slučajno zagledala v trgovini, sem vedela, da lahko iz njih naredim nekaj prazničnega. Malce spominjajo na led, a ne? 
Na debelejši papir izrišemo šablono. Jaz sem izbrala zvezdice, lepi so tudi krogi (snežene kepe), srčki, trikotniki ...Šablono prislonimo na ovitek in izrežemo motiv s škarjami. Z iglo ali žičko v plastiko "izvrtamo" luknjico, skoznjo pa napeljemo nit. Obesimo pod strop ali na okno, svetloba res lepo pronica skozi komaj opazne okraske. 
Objavo sem pripravila v sodelovanju z Nokio. V prejšnjih dveh smo skupaj pekli limonin kolač in kuhali bučno juhico. Z njimi sem želela pokazati, da lahko pametne telefone uporabljamo še bolj kreativno, kot se nam morda zdi. Ko ustvarjamo, kakšno fotko pošljimo tudi prijateljem za navdih ali pa kar na telefončku ustvarimo svojo praznično voščilnico.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.