SLIDER





BRODO • SENDVIČARNA OB VZNOŽJU METALKE

ponedeljek, 16. maj 2016


V pritličju stolpnice Metalka ob robu ljubljanske ploščadi Ajdovščina je pred tedni vrata odprla prodajalna sendvičev BRODO. Minimalističen, odprt prostor prek steklene stene nagovarja mimoidoče, naj vstopijo in izberejo katerega od bogato obloženih sendvičev, osvežujočih sokov ali slastnih piškotkov. O tem, kako je Brodo sploh nastal, kako so opremili prostor, si zamislili embalažo in podobo, naj več pove kar Brodova ekipa.

O IDEJI ZA PRODAJALNO SENDVIČEV
Ideja se je pravzaprav porodila kar med iskanjem dobrega sendviča v mestu. Za hitro kosilo smo si zaželeli dober, poln in sočen sendvič, pa ga je bilo skoraj nemogoče najti. In tako smo prišli na idejo sendvičarne, kjer stranka dobi izbran ter domišljen sendvič ki nasiti in hkrati nudi užitek. V Brodu je tako na voljo pet različnih sendvičev, v katerih je zbrano veliko energije ter dela. Vse sestavine pripravimo sami, sendviče pa sproti sestavljamo v trgovini. 



O BRODOVI PONUDBI, KOMBINACIJAH IN OKUSIH
Želeli smo narediti sendviče, ki bodo ponudili različne okuse, lahko bi rekli tudi različne teme, kjer bi si lahko vsaka stranka našla sebi najljubšega. Na voljo sta dva izrazita mesna sendviča (Rdeči in Roza), bolj nežen vodni, ter dva brezmesna, primerna za vegetarijance (Vijola in Zelen). Vijola je bil najprej mišljen zgolj kot sezonski sendvič, vendar je izjemno popularen, predvsem med ženskimi strankami, zato smo mu "podaljšali sezono". Seveda pa vedno iščemo nove ideje in nove okuse, tako da nikoli ne veste, kdaj vas v Brodu čaka kaj novega.



O INTERIERJU BRODOVE PRODAJALNE
Interier je zasnoval arhitekturni biro Mertelj Vrabič Arhitekti, ki so prostor bivše  turistične agencije oluščili do prvotnih slojev. Namesto klasične izložbe so ob okno postavili pult za pripravo sendvičev, kjer si stranke in mimoidoči lahko natančno ogledajo nastajanje sendviča. Trgovina je v celoti izdelana iz vezane plošče, ki se uporablja za transportne zaboje, vsaka površina pa je glede na namen drugače obdelana.

O BRODOVI EMBALAŽI IN PODOBI
Vizualna identiteta je delo kolektiva Multipraktik, kateremu je zopet uspelo ustvariti estetsko in inteligentno rešitev, ki se igra z besedama BroDobro in značilno obliko kruha. Tako kot pri arhitekturi smo želeli tudi dizajn pravzaprav umakniti, ga zminimalizirati do nivoja, ko v ospredju/fokusu ostane le še produkt, sendvič Brodo. 


Pri embalaži smo želeli ohraniti 'handmade' občutek, zato vsak sendvič skrbno zavijemo ter označimo z izbrano barvo sendviča. Barve namesto imen uporabljamo zaradi poenostavitve, dodajo pa tudi igrivost v nakupni proces. Mi bomo danes Rdečega. Pa vi?


Da boste na tekočem z novostmi (solatke!), lahko Brodo spremljate tudi na FB + Instagramu.

Foto: Brodo in Pepermint

32 KVADRATOV VELIKO STANOVANJE V MARIBORU

nedelja, 15. maj 2016



To stanovanje je prava poslastica za vse, ki imate radi barve, presenetljive detajle in vas zanima, kako ustvariti dom na majhni kvadraturi. 

Njegova lastnica Anja je iskala novega najemnika, fotografije objavila na FB, stanovanjce pa oddala v le nekaj dneh. Nič čudnega, a ne? Zanimanje zanj je preseglo vsa njena pričakovanja. In čeprav bo zdaj na teh 32 kvadratih v Mariboru živel nekdo drug, jih je v dom spremenila prav ona.


"Pred petimi leti, ko sem iskala stanovanje, sem najprej pomislila na najem. Po nekaj ogledih in pogovorih z lastniki sem ugotovila, da bi to bila napaka," pravi grafična oblikovalka in fotografinja, ki ji vizualnost pomeni ogromno.

Vizijo končne podobe stanovanja dobi v trenutku, ko prvič stopi skozi vrata. In ker lastniki stanovanj, ki si jih je takrat ogledovala, niso bili navdušeni nad njenim pleskanjem, razstavljanjem in sestavljanjem, je edino smiselno rešitev videla v nakupu.


Pravi, da je iskrica prestopila v trenutku, ko je prvič stopila v stanovanje na Smetanovi ulici v Mariboru. "Bilo je popolnoma prazno, belo in v trenutku sem vedela, kaj hočem iz njega narediti," opisuje Anja.

In tako se je začelo opremljanje 32 kvadratnih metrov velikega stanovanja z galerijo, pečico in štedilnikom. Izkušenj z opremljanjem do tedaj ni imela, če odštejemo "visenje po vseh možnih spletnih blogih, kjer sem vsrkavala fotke in sanjarila o uresničevanju svojih idej." 


Vselila se je in takoj začela z opremljanje. Prvi nakup? Bormašina. "Ne spomnim se, koliko lukenj sem navrtala." Sledil je neizbežen obisk Ikeje, kjer je, ob trgovini Mömax, našla največ opreme in dodatkov.

Stanovanje je "naspidirano", kolikor pač gre. Anja zase pravi, da je energična, pozitivna, živahna oseba. Želela je, da bi bilo stanovanje podobno njej, da se bo v njem dobro počutila. 



"Želela sem ustvariti urejeno zmešnjavo, prostor, ki bo še dodatno vzpodbujal mojo kreativo in moji domišliji omogočal prosto pot," razlaga oblikovalka in fotografinja, ki rada kombinira nenavadne, nepričakovane materiale. 

Večji deli pohištva, kot so kavč, ogrodje kuhinje in komoda, so iz Ikeje, preostali projekti pa imajo oznako DIY. Sama pa se je tako lotila šivanja, lepljenja in sestavljanja, pri težjih delih pa ji je na pomoč priskočil prijatelj.



Ker pri takšni kvadraturi vsak centimeter pomeni ogromno, je Anja vsak detajl skrbno načrtovala. Kaj je bilo potrebnih več poskusov, da je bila zadovoljna.

In čeprav je ključe stanovanjca že predala novim stanovalcem, je še vedno vesela, da ji je v tako majhnem stanovanju uspelo najti smiselno kompozicijo s toliko detajli. In v njem pričarati občutek domačnosti in sproščenosti.

Fotografije: Anja Tomanič

KAKO POLEPŠATI STARO JAKNO • DIY IZVEZENI NAŠITKI

sobota, 14. maj 2016


Kaktusi, tropsko sadje, emojiji, našitki, sprane jakne iz džinsa. Če ste bili zadnje čase kaj po trgovinah z oblačili, potem ste najbrž opazili vsaj nekaj od naštetega. Glede na letošnje trende pa je povsem mogoče, da ste na enem kosu videli kar vse. 

Našitke so nam mame v otroštvu šivale na raztrgane hlače in zguljene komolce, zato smo jim pri nas doma rekli flike. Pobrskajte po omari, mogoče najdete kakšne mini kavbojke z nindžaželvo na kolenu :) Če jih boste guglali, iskali navdih na Pinterestu ali naročali na e-bayu, v iskalnik natipkajte patches.     Kupite jih lahko v prodajalnah s šiviljskimi pripomočki ali pa jih izvezete kar sami. A niso kjut, no. Potrebujete samo tri reči: platneno blago, bombažne nitke in iglo

Najprej sem skicirala motive, jih prerisala na platneno blago in začela vesti. Priporočam, da s kratkimi vbodi motiv najprej obrobite, nato pa zapolnite še notranjost. Ko ste zadovoljni z motivom, vrvico na zadnji strani trdno zavozlajte. S škarjami nato previdno obrežite motiv. Na oblačila nato motive prišijete ali pa uporabite blago, ki se z likanjem sprime s podlago. Lahko pa na našitke prišijete zaponke in jih na jakno le pripnite.


ZAGREB / - LOVE, ANA.

torek, 22. april 2014

Zadnjič sem bila v Zagrebu. Sva bili. Pripravila sem nama plan, ker ZG pač ni LJ in za tak izlet je treba imet plan. Narisala sem nama zemljevid v moj zveščič in ko sva se spustili dol s hriba (spet sem bila v Muzeju prekinutih veza, ki pa je v drugo kar malo dolgočasen), sem na Dežmanovi ulici iskala Anino izložbo. Bela je, ni je težko zgrešiti. Tudi Ano težko zgrešiš, je čudovita, dolgolasa in zelo prijazna gospodična. In fina, fina oblikovalka. Trgovinico - LOVE, ANA. je odprla pred kratkim, ob najinem obisku je še vse dišalo po barvi, malo pa tudi po kavi, ki nama jo je postregla. 
Ana je oblikovalka prenekaterih zanimivih izdelkov. Recimo mizice Centerpiece, svetilke Traveller (my favourite), lesenih deščic/podstavkov Puu, serije Hexagon z neon pridihom in drugih. V trgovinici je zbrala tudi druge sorodne izdelke znamk, ki so ji po filozofiji in oblikovanju blizu, izbor pa sproti dopolnjuje in spreminja. Res lep prostorček, ki ga pač morate obiskati. V isti ulici lahko obiščete tudi Institut Parfumeur Flores.

FINO FINO

ponedeljek, 17. marec 2014

Objava z ogrlicami FINO FINO je med osnutki čakala skoraj en mesec. Nanjo sem se spomnila prejle, ko sem iz omare vzela moje najljubše cvetlično krilo in razmišljala, ali naj zraven oblečem vojaško zeleno ali džins srajco. Da zraven sodi tudi ena opazna ogrlica, je skoraj pravilo stila. In bum, se spomnim na te krasne fotografije, betonske stene in najlepše odtenke sive, na katerih tako lepo izstopajo ročno pobarvane kroglice.
Saj sploh ne vem, katero barvno kombinacijo bi izbrala! Bronasta se prav vsem noro poda. In ne, kar ne morem preboleti, kako lepo barve izstopajo na tej surovi podlagi.
---
Fino Fino oziroma Martino, ki ustvarja te lepotičke, morda poznate tudi po drugih izdelkih: oblačkastih blazinah, sporočilch v okvirjih, prikupnih karticah in še čem drugem. Pravzaprav se mi zdi prav fino, da te krasne barve pokažem danes, ko je zunaj tako lep pomladni dan in da niso že zgubljene v Pepermintovem arhivu.

THAT HAPPY DAY // POROČNA FOTOGRAFIJA

četrtek, 13. marec 2014

Pomlad je tu, z njimi pa tudi pomladne poroke. In potem poletne, jesenske, zimske. Ah, ta ljubezen :)  Poroka je za marsikoga eden najlepših dni v življenju, zato želimo na ta dan ustvariti kar največ spominov. Ker pa spomini bledijo, nam pri tem pomagajo fotografije. Tokrat predstavljam THAT HAPPY DAY. Jani in Jernej sta mlada fotografa, ki sta v svoje objektive ujela že marsikaj, za skupen projekt pa so bile krive prav poroke. Ko sta razmišljala, kako bi svojim parom predala fotografije, sta se želela oddaljiti od klasičnih cedejev, linkov do dropboxa in podobnih nič kaj romantičnih in estetskih načinov. Tu je v igro stopila še Tina in skupaj so ustvarili embalažo, ki jo podrobneje predstavljam v tej objavi.  
Lepo je, ko mladoporočencema ni treba skrbeti, kako bosta fotografije poročnega dne podarila bližnjim ali kako jih bosta shranila v svojem domu. Albumi, oviti v platno, so tako res preprost, a tako zelo fin način za ujete spomine. Pri teh That Happy Day sodeluje s Kala Albums, par pa lahko sam izbere tudi barvo platna, ki mu je najljubša oziroma se najbolj ujema s temo njune poroke.  Rustikalna platnena vrečka je pika na i.
Prav posebna pa je škatla, v kateri so spravljeni spomini. Embalaža je izdelana iz kartona in ima dva predala. V enega se prilega poročni album, v drugem so spravljene že razvite fotografiije, lesene ščipalke in vrvica (da lahko fotografije obesimo na vidno mesto), USB ključek, vizitka in zahvala. Embalažo pri That Happy Day prilagodijo barvni temi poroke, kar sploh ni težko, daj je vsaka škatla potiskana ročno. Vidite ta zanimiv moder vzorček, ki prekriva karton? Spominja na čipkasto podvezico, vzorec pa s pokrovom delno prekrijemo. Na pokrovu pa je natisnjen tudi logotip THD, izdelan z lesorezom.
Kaj naj rečem - med fotkanjem sem zelo uživala. Okoli porok pač veje nek poseben filing, tudi če ne gre za tvojo, tudi če ne gre za poroko koga, ki ti je blizu. Izjemno čustvene trenutke je zahtevno in odgovorno ujeti "za zmeraj", ampak to počne vedno več ljudi, vedno več poročnih fotografov. Zato se mi zdi še posebej pohvalno, da fotograf po poroki in obdelanih fotografijah s svojim delom ne zaključi, ampak premisli tudi o tem, kako bo svoje delo mladoporočencema predal. Paketek That Happy Day je krasno in vznemirljivo presenečenje, obenem pa lično zapakirani spomini na en lep dan.
 That Happy Day lahko spremljate tudi na FB, če pa načrtujete poroko (čestitam!) in iščete poročnega fotografa, lahko Janija in Jerneja dobite na info@thathappyday.com

*Samo da veste, objava ni plačana. Čeprav fanta obveščam kar javno: vaju pokličem, ko bo ohcet ;)*

DIY // DARILNE VREČKE

ponedeljek, 10. marec 2014

Na Instagramu sem začela z novo serijo preprostih DIY projektov, ki jih lahko prikažem v štirih sličicah. Ne morem si kaj, da jih ne bi delila tudi na Pepermintu. Je namreč res hiter način, kako iz običajne papirnate vrečke v le nekaj minutah ustvarimo nekaj ličnega, posebnega, novega.

VREČKE ZA POMLADNA DARILCA

1 / Potrebujemo: papirnate darilne vrečke, ostre škarje in poljubno blago. Jaz sem izbrala cvetlične motive - za pomladna darilca.
2 / S papirnatih vrečk odrežemo obstoječe ročaje in iz blaga izrežemo približno enako široke, a precej daljše trakove od teh, ki so bili na vrečkah do zdaj. Nekaj dodatnih centimetrov namreč potrebujemo za vozel.
3 / Trak blaga s pomočjo pletilke ali česa podobnega napeljemo skozi odprtine. Na notranji strani vrečke blago zavozlamo.
4 / Da bo bolj zabavno, izberemo različne kombinacije barvnih vrečk in vzorcev blaga.

DIY // PRENOVA STAREGA ZLOŽLJIVEGA STOLČKA

torek, 4. marec 2014

Tale zložljivi stolček je bil dolgoletni prebivalec moje sobe doma-doma. Na njem sem, stal je v kotu poleg pisalne mize, imela spravljene škatle z barvicami in ostalimi drobnarijami, ostanki mojih šolskih dni. Večkrat sem razmišljala, da bi zamenjala blago, ker mi je sam patent zložljivih stolčkov res všeč, nedoločljiva barva blaga in madeži na njem pa malo manj. Odnesla sem ga v Ljubljano in se ta vikend lotila obnove.
Letvici, na kateri je pripeto blago, se da sneti. Ker nimam spenjača za les (ali kako se reče tisti mašini:), sem se odločila, da uporabim male žeblje in kladivo. Najprej sem z izvijačem odstranila sponke. Ni šlo brez delovnih ran. Nato sem kos blaga uporabila za mero novega sedala. Čeprav sem izbrala trše platneno blago, sem raje vzela dve plasti. Nisem se trudila s šivanjem in obrobljanjem. Včasih sem malce lena, priznam. Nato sem se prestavila na balkon in pritrdila novo blago na letvici.
Še malo lepotinih popravkov (brisanja prahu z vlažno krpico) in stolček je dobil novo podobo. In namen. Zdaj mi služi kot nočna polička ob postelji. Glede vzorčka pa ... kolebala sem med temnimi in svetlimi barvami, grafičnimi in cvetličnimi vzorčki ... Ampak za zdaj naj bo kar takle. Ko se naveličam pikic pa ... zdaj že poznam postopek.

TO NI GIBANICA

ponedeljek, 17. februar 2014

Enkrat decembra sem na poti v službo na tleh zagledala tole etiketo. Malce se je bleščala, saj je bila precej premočena, ampak jaz sem jo kar pobrala in spravila v torbo. Potem sem malo guglala in poskusila izbrskat kaj o tem sendviču. Našla sem e-naslov, napisala mejl in danes vam lahko z veseljem povem več o sendvičih in drugih dobrotah pod imenom To ni gibanica.
Čeprav nobenega od sendvičev še nisem zares jedla, me je prepričala že ta majhna etiketa. A ni dobra? Črno-bela, malo duhovita in malo stajliš. Prav vidi se, da zadaj ni kakšna mega korporacija, kjer bi sendviče pripravljali kot po tekočem traku. In res je tako. TO NI GIBANICA je majhno podjetje Klaudije in Siniše Žilavec, ki v Lendavi vodita tudi gostilno Lovski dom. Do zgodbe s sendviči še pridemo, naj najprej razložim, od kod ime To ni gibanica. Pripravljajo namreč gibanico, rečejo ji Prek-krasna, ki je za razliko od klasične prekmurske sestavljena iz gozdnih sadežev, lešnikov, skute in bučnih semen. 

Ko sta Siniša in Klaudija iskala možnost za prodajo Prek-krasne na lokalnih bencinskih servisih, so jima tam dejali, da iščejo sveže pripravljene sendviče. In tako sta pripravila štiri različne sendviče: sendvič s piščančjim mesom, s cigansko svinjsko pečenko, z mariniranim ribjim filejem in zelenjavni sendvič z mariniramo bučko, pečeno na žaru. Tudi vsi namazi in prelivi v sendvičih so narejeni doma. Pripravljajo še sendvič s pečenim pršutom na žaru, sendvič z dušeno mleto govedino in špinašnim pestom, najde pa se tudi nekaj za sladkosnede:  piškotki s solnim cvetom in vinski piškotki s slivovo marmelado.

Spletno stran še pripravljajo, do takrat pa lahko zgodbi To ni gibanica sledite na FB. Etikete so oblikovali skupaj s studiem DigiFot. Če pa je med vami kakšen gostinec ali trgovec, ki bi rad v svojo ponudbo dodal izdelke To ni gibanica, le pogumno. Za zdaj so namreč na voljo le na prekmurskem koncu. Mmm, jaz bi enega zelenjavnega in piškotke s solnim cvetom, pa vi?

*Objava ni plačana ali kako drugače spodbujena, le rada odkrivam nove zanimive izdelke in jim morda z objavo pomagam do večje prepoznavnosti.*
© PEPERMINT • Theme by Maira G.