SLIDER





intervju: Polona Fonda

sobota, 26. september 2009

Polona je mlada študentka grafičnih in interaktivnih komunikacij. Fotografira in oblikuje, svoje izdelke pa predstavlja in ponuja v oceno na svojem blogu. Posveča se predvsem portretni in modni fotografiji, oblikovala je svojo pisavo, ljubke in eko embalaže za študijski projekt, iz veselja do zdravega življenja pa je naredila in uredila tudi spletno stran Druga stran ogledala. Vsestranska punca, ni kaj. In z veseljem je odgovorila na pepermintov vprašalnik. (: Vabljeni k branju in ogledovanju njenih odličnih del.



Kdo si?
Žiujo. Sem Polona, stara sem 23 let, prihajam iz Radovljice, a večino časa preživim v Ljubljani, kamor sem se preselila zaradi študija. Študiram na Naravoslovnotehnični fakulteti, na oddelku za tekstilstvo, kjer usmerjam grafiko. Natančneje, grafične in interaktivne komunikacije. Obožujem kreativnost, ki jo izražam na vseh področjih življenja, najraje pa prav v fotografiji in grafičnem oblikovanju. Sicer pa imam zelo bujno domišljijo, rada sanjam in verjamem v nasmeh in dobro voljo. Ustvarjanje mi omogoča, da malo pobegnem iz vsakdanjika in vstopim v svoj domišljijski svet, kjer dogajanje in pravila postavljam izključno jaz in vse to potem zabeležim v objektiv fotoaparata. Tako ohranim vizualni spomin na tiste lepe trenutke in ga delim z ostalimi na svojem blogu. 


Kako poteka povprečen dan v tvojem življenju?
Trenutno precej ležerno, saj sem še doma, brez kakšnihkoli obveznosti. Dan rada začnem počasi, s skodelico zelenega čaja in zraven prelistam kakšno revijo. Sledi zajtrk in kavica  v lokalčku čez cesto. Tole je trenutni vsakdanji obvezni jutranji ritual. Čez dan potem malo postopam po internetu, kaj pospravim, skuham kosilo za starše, športam, grem v mesto, zvečer pa ponavadi prebiram knjige ali pa kaj ustvarjam.

Kako si zašla v fotografijo/oblikovanje in na kakšen način je spremenila/o tvoj vsakdan?
Mislim, da je bilo to povsem spontano. Že v osnovni šoli, sem rada še dodatno popestrila razne grafične predstavitve izletov in dogodkov, ki smo jih takrat izdelovali za starše. V gimnaziji sem potem spoznala gospoda Photoshop-a, ki je še danes eden mojih najljubših prijateljev. In začela sem ustvarjati ter obenem v sebi obudila željo po delu oblikovalca v oglaševalski agenciji. Kasneje so mi za darilo starši kupili fotoaparat in zašla sem še v fotografijo. Moj vsakdan je zaradi tega, predvsem precej lepše, veselo in bolj bogato zapolnjen. 

Kako bi opisala svoj stil fotografiranja/oblikovanja? Kakšno opremo pri svojem delu uporabljaš?
Večina ljudi in tudi jaz sama, svoj stil najraje opišem kot drugačen. Ta beseda mi je zelo všeč. Tisto, kar ljudje označijo za grdo, rada spremenim v lepo. In obratno. Lepoto lahko najdem prav v sleherni stvari, velikosti, obliki, barvi, ... Sicer pa imam rada minimalistično oblikovanje, v smislu manj je več. Preprosto, ampak vseeno zanimivo. Ne maram omejitev in norm, pač pa pri oblikovanju obožujem občutek svobode. Pri fotografiji uporabljam fotoaparat Canon 350D, pri oblikovanju pa prednjači photoshop, uporabljam pa tudi illustator in dreamweaver. 

Kaj/kdo te inspirira?
Navdih največkrat najdem našem v dogajanju okoli mene ali v meni sami. Predvsem v čustvih ali pa v spominu na otroštvo. Sicer pa me navdihujejo razni slavni fotografi. Obožujem Stevena Kleina. Super pa so mi še Hedi Slimane, Peter Lindbergh ter naši Mimi Antolovič in Marta Lamovšek

Načrtovanje embalaže mlečnih izdelkov

Kaj še drugače rada počneš?
Zelo rada imam šport, predvsem fitnes. Le-ta tudi predstavlja moj način življenja. Pazim na zdravo prehrano, redno športam in se samoizobražujem o prehrani, športu, anatomiji človeka ter psihologiji, predvsem osebnostnem razvoju. Vse to sem združila z oblikovanjem in ustvarila spletno stran Druga stran ogledala, ki pa je trenutno žal v prenovi. Eden izmed mojih oblikovanj pa je tudi forum Vital Slim, kjer se zibramo vse punce, ki nas zanima rekreacija in zdrava prehrana.  


Izdelava spletne strani: Druga stran ogledala
Tvoja najljubša spletna mesta?
Rada prebiram modne in ustvarjalne bloge. Zelo mi je všeč blog The cherry blossom girl. Super pa so mi še The Sartorialist, Design Scene in Fashionising. Povsod predvsem brskam za modnimi editoriali in fotografijami. Obenem pa še spletna mesta o fitnesu in zdravi prehrani ter forumi za čvek.  

 
Oblikovanje pisave Fonda

Načrti in želje za prihodnost?
Načrt in želja v tem letu je diplomirati iz modne fotografije ter ponovno vzpostaviti in oživeti mojo spletno stran. Pa trenutno tudi, najdi kreativno službico. In predvsem veliko ustvarjati na vseh področjih življenja. 

Polona, hvala za sodelovanje + vse dobro (in ustvarjalno) še naprej!

o k o . z a . o k o

torek, 22. september 2009


Jesen je očitno čas, ko pridelke pobirajo tudi dizajnerji. Oziroma, delajo čez celo leto, jesen pa je čas, ko svoje izdelke zberejo in pokažejo zainteresirani javnosti. Naslednja v nizu oblikovalskih razstav je tako Oko za oko, iniciativa študentov oblikovanja za izboljšanje študijskih pogojev na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Letos v Arhitekturnem muzeju Ljubljanskem. Od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro, ob sobotah med 10. in 18. uro in ob nedeljah med 9. in 15. uro si letošnji učzauč ogledate za nič cekinov. Še do 10. oktobra.


vir fotografij: aljaž

intervju (poln lepih fotografij): Katarina Jazbec

nedelja, 13. september 2009

Ko sem, povsem po naključju, prvič pristala na Katarininem fotoblogu, sem ostrmela. Onemela. Skratka, povsem sem bila fascinirana (in sem še!) nad njenimi fotografijami. Tako lepe so, močne in obenem mehke, svetloba na njih je čudovita, pa če je fotografija nastala sredi mrzle zasnežene zime ali toplega poletnega večera. Najbrž k temu veliko pripomore dobra stara analogna tehnika. In seveda - Katarinin občutek. Za zgodbo, za tisti pravi trenutek, za detajle in za barve. Tudi za črno in belo in vse njune odtenke. In tudi njene besede razkrivajo veliko o njej. O tem, kaj počne in kaj ima rada, ta mlada in nadarjena punca.
Kdo si?
Sem Katarina, dijakinja, ki obiskuje 4. letnik Gimnazije Kranj. Na žalost ali pa srečo sem pred slabima dvema mescema vstopila v svet polnoletnosti, kar pa ne pomeni, da sem sedaj kaj bolj odgovorna. Skupaj s starši, bratoma in ostalimi sorodniki (ki jih sploh ni malo) živimo v prijetni vasici Sebenje, ki leži med Kranjem in Tržičem.
Prijateljice bi verjetno rekle, da sem nasmejan, skuštran, zbegan in neroden deklič, ki kar naprej teži s fotografiranjem, ki na plesišču izgubi ves razum, v šoli pa je odločno preveč priden.
Če pa je bilo vprašanje zastavljeno bolj na filozofski način, lahko povem le, da skoraj ne mine dan, ko se ne bi verjetno kot vsak izmed nas vprašala, kdo sem. No, in ponavadi me takšno razmišljanje nikamor ne pripelje, še posebno pa ne do odgovora.



Kako poteka povprečen dan v tvojem življenju?
To bo potemtakem šolski dan. Zjutraj vstanem navadno od petih do pol šestih, pojem zajtrk, zraven pa berem revije in časopise, nato pa sledi rutinski obred v kopalnici. Ko je vse to opravljeno ali pa skoraj, se začne igra na srečo – ujeti avtobus ali pač ne. Pouk začnemo ob bogokletni uri, to je deset čez sedem. Vmes med glavnim odmorom in po pouku pa obvezno kofetkamo v rock lokalu Down Town, kjer vrtijo res zakon musko. Popoldan nekaj časa porabim za sproščanje, kot je poslušanje glasbe, surfanje po internetu (bloganje, fb, youtube …), branju, sprehodih, brenkanju na kitaro, urejanju fotografij … Zvečer pa sledi neprijetni del, (m)učenje. Zadnje čase pa me zaposluje tudi izpit za avto. Kdaj pa kdaj, ko imam bolj aktivna obdobja, se zvečer odpravim tudi teč.

Kako si zašla v fotografijo in na kakšen način je spremenila tvoj vsakdan?
Fotografija me »spremlja«, vse odkar se je z njo začel resno ukvarjati brat, ki je fotograf. Tega pa je sedaj že kar nekaj let. In čeprav sem se vedno upirala ideji, da bi tudi sama poskusila s fotografiranjem, sem vseeno podlegla čarom analogne fotografije. Pred enim letom in pol sem v Londonu tako »poškljocala« moj prvi film in še preden mi ga je uspelo previti do konca, sem ga strgala in veselo izpostavila svetlobi na Trafalgar Square-ju. Ja, v bistvu se mi ni sanjalo o tehniki. No, to me vseeno ni ustavilo in danes še vedno vztrajam pri analogni fotografiji.
Zdi se mi, da sedaj vidim svet čisto drugače, v fotografijah. Poleg tega veliko časa posvetim spremljanju fotoblogov, branju fotografskih revij, v glavnem seznanjenju z deli drugih fotografov.

Kako bi opisala svoj stil fotografiranja? kakšno opremo uporabljaš?
Fotografiram večinoma samo ljudi. Svetloba, barve in trenutki pa so tisto, kar me vodi. Zanimajo me male čarovnije, ki velikokrat že izginejo, ko uspem izvleči ven fotoaparat, ampak če ne drugega, si takšne fotografije shranim v glavi. Včasih pa gre za motiv, ki samo čaka, da ga ukradem pa se zgodi, da se pojavijo druge ovire. Namreč fotografirati ljudi ni vedno enostavno.
Uporabljam analogni fotoaparat Canon AE-1, 50mm objektiv ter praviloma fuji filme 200 ase.

Kaj/kdo te inspirira?
Karizmatični ljudje, glasba (zadnje pol leta Olivija in Caetano Veloso), fotografi (Francesco Zizola, Annie Leibowitz, Gregory Colbert, Pep Bonet …), filmi (nazadnje Frida), dobri romani in kratke zgodbe, poezija, letni časi (jesen mi je najljubša, kar se tiče svetlobe in barv), gledališče, ples, Brazilija, Afrika, Rusija, Indija …

Kaj še drugače rada počneš?
Obožujem potovanja (četudi je to samo potepanje po Prekmurju), uživam v druženju in žuranju s svojo klapo (Urša, Maša in Ula), rada berem, učim se igrati na kitaro, čez leto sem v šolski dramski skupini, kolesarim, smučam, pečem …

Načrti in želje za prihodnost?
Zaenkrat si želim naučiti dobro fotografirati, ogromno potovati, izbrati pravi študij in uspešno opraviti maturo. Zakaj pa ne?:)
Katarini hvala za sodelovanje (in da bi se ta Zakaj pa ne? čimbolje končal:), vsi pa lepo vabljeni, as usual, h komentiranju.

intervju: Polona P

sobota, 05. september 2009

Polona. Če ni to najbolj zabavna blogerka v naši ljubi Kokoški?! Njen blog, Frišno novo jutro imenovan, vsaka njena objava, vsak odstavek njenega pisanja je prežet humorjem, ob katerem se krohota marsikatera bralka (morda pa tudi kakšen bralec - spodobilo bi se). Ne samo, da je duhovita blogopiska, je tudi odlična ustvarjalka, ilustratorka, risarka in slikarka, modna poznavalka in kritičarka (ki s pomočjo komentatork piše pravi modni zakonik), pa strastna bralka knjig in ogledovalka filmov ter nenazadnje mama dveh punčk in še marsikaj.
{tole sem si dovolila sestavit, se mi zdi, da tile utrinki s frišnega lepo ponazarjajo polonino uživaško naravo:}

Kdo si?
Če bi morala definirati svoje življenske vloge, bi si sledile po takole dolgočasnem ključu:
  1. krotiteljica dveh jezikavih predpubertetnic
  2. najslastnejši košček srca mojega ljubljenega Bedanca
  3. nadebudna ilustratorka, ki se prebuja iz dolgega gospodinjskega spanca
  4. tankovestna hči, ukazovalna sestra, tračarska prijateljica
  5. strastna prebiralka šundovske literature, filmska uživalka, požrešna kuharica


Kako si zašla v oblikovanje? Je tvoja izobrazba povezana z oblikovanjem? Je ustvarjanje tvoj full time job, hobi, nekaj vmes?
Ko sem končevala osnovno šolo, sem se za Oblikovno (SŠOF) odločila večinoma zato, ker ni bilo sprejemnih izpitov iz matematike, ko sem končevala Oblikovno, sem se za Arts-applique odločila, ker ni bilo sprejemnih ne iz matemike, ne iz česa bolj zahtevnega kot risanja stolov in barvanja kvadratkov (pa še en del staršev sem imela v Parizu, kar je sploh prišlo prav). Ko sem končala akademijo, sem nekaj časa delala kot kostumografinja in nekaj časa kot modna kreatorka... potem pa sem imela otroke in sem čutila potrebo po neki donosnejši izobrazbi... in sem naredila še ekonomski faks (o.k. manjka mi še diploma, ampak ne bodimo malenkostni) in potem sem ugotovila, da ljudje, ki na bilance rišejo rožice, škrate in mrtvaške glave, niso iz pravega medžerskega testa ... in zdaj se trudim dostojno živeti od risanja .

Kako bi opisala svoj stil ustvarjanja? Kakšno je tvoje vodilo, kaj želiš s svojimi izdelki doseči, sporočiti? Kakšnim ljudem so namenjeni?
V resnici bi bilo hudo pretenciozno, če bi svojemu risanju pripisala kakšna eksistencialna sporočila: "med globokimi mi podtoni vsakodnevnega poskusa provokativnega razumevanja religioznosti z barvo, črto in obliko, se počutim zavezana k soustvarjanju evropskega vsakdanjika", ker na koncu vsega predvsem želim, da bi bila stvar izdelana od moje roke ... lepa.

Kaj/kdo te inspirira?
Ah, verjetno reference - tako kot vsi ostali, pobiram malo tu, malo tam. V tem hipu (6.9.2009) pa sem močno zadeta od :

Za katera spletna mesta bi te najbolj prizadelo, če bi čez noč pomrknila?

  • AMAZON, IMDB in PARTIS
  • ostalih 200 blogov po katerih rada iščem inspiracijo/zgubljam čas, kadar bi morala biti delovna in efektivna

    Načrti in želje za prihodnost?
  1. Zavzeti svet?
  2. Revolucionirati svet ilustracij za slikanice?
  3. Srečno živeti, do konca svojih dni?
  4. Veliko ležati na kavču s polnimi usti Rustikine čokolade in krasnim paperbackom v roki?

Poloni hvala, da si je vzela čas za odgovore, vi pa klik, vabljeni h komentiranju!

D a l í

V sredo se je naša mala odprava napotila proti Bledu. Cilj: razstava Dalíjevih grafik. V svetlih prostorih galerije je razstavljenih več kot 200 originalnih grafičnih del iz dveh njegovih opusov - Bibilia Sacra in Božanska komedija.
Prvi del razstave tako tvori 105 Dalíjevih ilustracij za Biblijo, pisano v vulgati (srednjeveška latinščina). To so litografije, narejene po originalnih gvaših s posebno tehniko, imenovano arkebuza. Dalí je za nanašanje barv uporabil starinsko pištolo, ki jo je namesto z naboji napolnil z barvnimi kapsulami, te pa izstrelil na prazen papir. Spontane barvne packe je nato vključil v ilustracije.



V drugem delu pa so bile na ogled postavljene ilustracije za Božansko komedijo. Dalíju jih je za posebno izdajo te pesnitve leta 1950 naročila izdelati italijanska vlada. To je seveda sprožilo kar nekaj kontroverz. Komunisti so tako trdili, da so tako obsežne ilustracije potrata denarja, nacionalisti pa, da dela največjega italijanskega pesnika ne bi smel ilustrirati Španec. Kakorkoli že, nastal je 101 akvarel, ti pa so razdeljeni v tri sklope (Pekel, Vice, Raj).
Tudi tu je Salvador uporabil posebno in zelo težavno tehniko, posebno vrsto lesoreza, imenovano ksilografija. Pri ksilografiji podoba ni vrezana v ploščo, temveč je iz plošče izrezan tisti del, ki ga nato na natisnjeni grafiki ni. Postopek je bil zelo zamuden, saj je na eni grafiki tudi do 35 barv (vsako pa je seveda potrebno natisniti posebej).

kaj: Dalí
kje: galerija Deva Puri, Pristava, Bled
kdaj: med 10.7. in 15.11. 2009
odprto: vsak dan od 10. do 19. ure
vstopnina: 6,5 € (študenti, upokojenci, otroci 5€ - če sem si prav zapomnila:)
© PEPERMINT • Theme by Maira G.