SLIDER





NOVO MESTO • PRENOVLJENO STANOVANJE V STAREM MESTNEM JEDRU

nedelja, 10. marec 2019

V Novem mestu, v spomeniško zaščiteni stavbi v neposredni bližini Glavnega trga, je arhitekturni studio Arhein prenovil staro meščansko stanovanje. Želja lastnikov, ki sicer živita v Londonu, je bila ohraniti dušo prostora in s prenovo doseči čim mehkejši spoj starega z novim. 
Najprej so osvežili ogrodje stanovanja: s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo Mesto so zamenjali okna v stanovanju, zamenjati pa je bilo treba tudi večino strojnih in elektro inštalacij. Obstoječi parket so ohranili, dodali pa še en pas novega parketa ob tiku z novim keramičnim tlakom v kuhinju in predprostoru. Stari parket, ki daje poseben čar stanovanju, pa ni edini “zgodovinski” detajl, ki so ga ohranili. Takšni sta tudi opečnata stena v jedilnem kotu in spalnici, ki so se jo odločili ohraniti in jo obnoviti. 
Arhitektki Sanja Zvonković in Erika Šinkovec sta bili postavljeni pred izziv, kako na 50 kvadratnih metrov površine smiselno razvrstiti, zagraditi ali odpreti prostore bivanja - spalnico, kuhinjo, jedilnico, dnevni kotiček in predsobo. Ohranili sta obstoječe gabarite spalnice, ki je s prenovo postala bolje izkoriščena. Preostali del stanovanja so odprli z rušenjem obstoječih nenosilnih sten in s pametno zasnovo notranje opreme je arhitektkama uspelo vanj umestiti vse, kar sta naročnika želela. 
V kopalnico so namesto kopalne kadi umestili walk-in prho, manjšo omarico z umivalnikom pa nadomestili v večjo. Pomemben premik je doživela kuhinja. Na mestu, kjer je ta stala včasih, je zdaj utility s pralnim strojem. Lončeno peč, ki je stanovanje grela nekdaj, so odstranili, saj je zavzemala preveč dragocenega prostora. 
Stare pohištvene elemente so nadomestili z notranjo opremo, ki je izdelana po meri in stanovanju tako dodali pridih sodobnosti. Kljub temu pa sta arhitektki pazili, da končni izgled ni preveč sterilen. V stanovanju prevladujejo nevtralni toni, bela in siva v kombinaciji z lesom. Prostore sta dodatno popestrili z izborom svetil, od visečih do fiksnih in vgradnih v predsobi in jedilnici. 
V predsobo sta, da bi zagotovili kar največ svetlobe, umestili matirana steklena vrata. Predprostor je tako maksimalno izkoriščen z omaramo do stropa in tudi visečimi elementi pri prehodu v kuhinjo, dodatno pa ga poveča tudi ogledalo, nameščeno na kuhinjsko omaro. V kopalnici in kuhinji so se odločili za armature in dodatke v črni barvi, pulti pa dajejo vtis marmorja. 

Ime projekta: STANOVANJE SITULA
Investitor: ZASEBNI
Fotograf: Katja Avbar
Lokacija: Novo mesto
Leto načrtovanja: 2018
Leto izvedbe: 2018
Površina: 50 m2
Idejna zasnova, projekt za izvedbo: ARHEIN (avtorici: Sanja Zvonković in Erika Šinkovec)

TALISIČJE ZVERINICE IZ REZIJE • LUTKOVNA PREDSTAVA, KI JO BOMO GLEDALI TUDI ODRASLI

sobota, 09. marec 2019

V zgradbo Lutkovnega gledališča Ljubljana pod Grajskim gričem sem hodila na moje najljubše študentsko delo v otroški knjigarnici, ki je bila hkrati tudi blagajna LGL (no, je še danes, ampak to ni več ista knjigarna), zato sem bila ves čas na tekočem s tem, katera predstava se postavlja, kdo v njej igra, kakšni so kostumi ali lutke, na katerem odru bo uprizorjena, katera je v tisti sezoni naaajvečja uspešnica (Bobek in barčica) in katera nasploh ultimativni bestseller (Žogica Marogica). 


Delo v knjigarni sem zamenjala za delo v uredništvu spletnega medija in ena od mojih najljubših tem v sklopu kulture so bile prav lutkovne predstave, še več, moj čisto prvi intervju je bil prav z Ajdo iz LGL! Skratka, lutke imajo v mojem srcu prav poseben kotiček. In ko sem pred nekaj meseci na Instagramu (a se ne začne tako vsaka moja objava zadnje čase?) zagledala prikupno lisičko, sem od navdušenja kar zaploskala. Zverinice! Pa kako čarobne!
In premierno uprizoritev bodo Zverinice iz Rezije, s podnaslovom Talisičje, dočakale ravno nocoj na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana. Lutkovna predstava je posvečena stoti obletnici rojstva dr. Milka Matičetova, etnologa, ki je v Reziji, alpski dolini pod Kaninom, raziskoval in zbiral ljudske pripovedi ter jih leta 1973 tudi izdal v zbirki Zverinice iz Rezije. Ta je doživela številne radijske, lutkovne in tudi – te najbrž vsi poznamo, saj so bile del otroštva številnih – televizijske uprizoritve. 

Kot so pred marčevskopremiero zapisali v LGL, je Matičetov veliko slovenskega ljudskega izročila zbral pri pravljičarkah in pravljičarjih na Rezijanskem, priljubljeno gradivo za njihove zgodbe pa so bile prav živalske zgodbe in basni. Neko obdobje so bile v ospredju lisičje zgodbe. Zagotovo poznate najbrž najbolj ikonično med njimi – Tri botre lisičice. In prav od tod izhajajo tri lisičice iz najnovejše lutkovne predstave gledališča pod Ljubljanskim gradom. 
"Naše tri lisičice si v izobilju, dekadentnem uživaštvu in preganjanju časa pripovedujejo talisičje zgodbe," so zapisali v LGL. Od živalskih pravljic iz Zverinic, teh je kar 61, so izbali najbolj "zvitorepne" in jih glede na možnosti vsebinskih preigravanj in povezovanj med seboj združene ali poudarjene kot samostojne enote ter skozi lutkovno uprizoritveno obliko postavljene v samosvojo realnost, še pišejo.


Likovna podoba je delo Tine Dobrajc, lutkovna tehnologa sta Zoran Srdić in Iztok Bobić. Predstavo režira Maruša Kink, dramaturško jo je spletla Tjaša Bertoncelj, glasba je delo Kristijana Krajnčana, oblikovalec svetlobe pri predstavi pa je Jaka Varmuž. Igrajo Aja Kobe, Polonca Kores, Katja Povše in Miha Arh. Predstava je namenjena gledalcem od 3. leta starosti. Zgornje meje seveda ni. In jaz že komaj čakam!
Če vas te krasne fotografije Jake Varmuža niso očarale in prepričale, da se, morda po dolgih letih, spet odpravite na lutke, vas morda premami tale opis. "Predstava gledalcem prinaša duh Rezije, surovost pravljic in njihovo življenjskost – brez olepšav – tako, kot pač je. Takrat in zdaj. Zakoni živalskega sveta odražajo podobo vsakdanjega človeškega sveta in značaja. Nad navidezno preprostimi živalskimi prigodami razgrinjajo vprašanja – kaj danes služi za prispodobo nenehne živalske lakote, lakomnosti in brezmejnega doseganja ciljev?"

ISABELLA LIVING • BUTIČNA APARTMAJA NA MARIBORSKI POŠTNI ULICI

nedelja, 17. februar 2019


Ah, Maribor. Predolgo se že nisva srečala, ampak vedno, ko te obiščem, imaš kaj novega zame (in za Pepermint!). Skupaj smo bili že v Isabelli, pa v Salonu uporabnih umetnosti, v Fudu, se čudili stanovanju z kopalno kadjo tik ob postelji ... Tudi danes gremo nekam na obisk, peljem vas na ogled še ene zgodbe z Isabellinim imenom, ki obiskovalcem z vsega sveta omogoča, da mariborsko Poštno ulico odkrivajo skoraj tako kot domačini, saj lahko med raziskovanjem mesta in njegove okolice stanujejo dobesedno nad njegovim pragom. 
Fotografije so delo Nine Kurnik.
Nad že omenjeno kavarno Isabella so njeni lastniki stanovanje prenovili v dva apartmaja, ki z zasnovo in notranjo opremo mariborski mestni zgodbi dajeta sodoben, urban pridih. Zgodbo so poimenovali Isabella Living. Preprosto udobje, ki gostom nudi vse za prijeten oddih, je podprto z močno in barvito zgodbo, kombinacijo izdelkov domačega oblikovanja, DIY projektov in drugih kosov. 

Tako kot pri notranji opremi kavarne so lastniki tudi pri zasnovi apartmajev sodelovali z mariborsko arhitektko Sašo Uran. Želeli so ustvariti svetle, moderne, privlačne prostore, nekakšno nasprotje ozke, precej zaprte Poštne ulice in temnih meščanskih stanovanj nad njo. Nekaj novega in drugačnega, česar obiskovalci Maribora do zdaj morda niso našli. 
Večina opreme je izdelane po meri, iz vezane brezove plošče. Na svetli, naravni osnovi tako barviti, igrivi in malce neobičajni dodatki pridejo toliko bolj do izraza. Pozorno oko bo najbrž takoj prepoznalo znamenite lupinice, ki so jih osvežili: jih na novo oblekli v moder žamet, ogrodje pa pobarvali z zlato barvo. 
Zgodba apartmajev je tesno povezana z kavarno pod njimi - v Isabelli gostje prevzamejo ključe, zajtrkujejo, se družijo in najdejo namige za odkrivanje Maribora. Prvi odzivi gostov so izjemno pozitivni, poleg prijetne notranjosti jih navdušuje priročnost in to, da je vse na dosegu koraka.  Apartmaja sta všeč predvsem mladim družinam, otroci se še posebej razveselijo pogradov v enem od njih.
Apartmaja pa s svojo podobo vzbujata tudi zanimanje in pohvale arhitektov in oblikovalcev iz tujine, jaz pa mislim, da sta lahko v navdih tudi vsem, ki morda opremljate ali prenavljate svoje domove. Barvne kombinacije, zanimivi detajli in različne teksture ustvarjajo interier, ki ni nikdar dolgočasen. Se strinjate?

Fotografija: Nina Kurnik

LJUBKO LJUBLJANSKO STANOVANJE S TERAZZO STENAMI • KAKO JIH LAHKO USTVARITE SAMI?

torek, 05. februar 2019

Stanovanje v ljubljanskem stanovanjskem bloku iz leta 1957 je bilo pred nedavno prenovo še precej podobno originalnemu stanju. Lahko bi jima rekli tudi socialistično, stanju ali stanovanju namreč.

STENA, V KATERO SE ZATRAPAŠ NA INSTAGRAMU
Razporeditev prostorov približno 40m2 velikega stanovanja je tudi s prenovo ostala enaka. Vse drugo pa je povsem drugačno. Priznam, najprej sem se (na Instagramu, kajpak) zaljubila v čudovito terrazzo steno v spalnici in pisala Anji, ki skupaj z Jožetom vodi projekt Creative Tourism Ljubljana, preko katerega zapuščena ali vsaj osamljena stanovanja spreminjata v prave potovalne oaze, njune prenove pa so prava zakladnica kreativnih idej, ki jih morda lahko poustvarimo tudi mi, pri sebi doma. 
Do dveh čarobnih sten torej še pridemo, vrnimo se najprej k začetku prenove, h kateri je lastnica stanovanja kreativni par povabila prav na podlagi podobne prenove stanovanja, ki sem ga na Pepermintu že predstavila. Že od začetka so imeli precej specifično idejo: "ustvariti malo urban prostor za ženske, ki potujejo same ali v paru." Zdelo se jim je pomembno, da ustvarijo prostor, ki ne bo le prijeten za čute, temveč bo ustvarjal vtis varnega zatočišča, saj se ženske na solo potovanjih morda kdaj počutijo manj varne. 

MODERNO + DRAMATIČNE BARVE
Lastnica je bila pri načrtovanju zelo angažirana in imela jasno predstavo, kakšno vzdušje želi poustvariti. Kot opisuje Anja: "Odločili sva se, da bova prostor oblikovali moderno, v bolj dramatičnih barvah, kot je črna v matirani in svetleči obliki, v kombinaciji z pepelnato sivo, punčkasto rožnato in lesom."

V SVETLEM STANOVANJU SI TEMNE STENE LAHKO PRIVOŠČIŠ
Ker je stanovanje zelo svetlo, ima veliko oken in dobro lego, so si črne stene in temnejšo kuhinjo lahko privoščili. Podrli so manjšo steno v kuhinji in tako pridobili nekaj prostora. Na njeno mesto so postavili visoko omaro, v katero je mogoče shraniti gospodinjske potrebščine, kakršne so sesalec, pa čistila, likalno desko in podobno. 

"Lastnica si je sicer zelo želela "open plan" kuhinjo s šankom, ki se povezuje v jedilnico in naprej v dnevni prostor, vendar smo ugotovili, da so te stene žal nosilne, tako da smo se odločili, da imamo rajši neporušen blok in malce bolj zaprt prostor," opisujeta.
Terazzo stene in kako jih poustvariti 
"Sama sem velik ljubitelj terazza in ker smo delali projekt v socialističnem bloku, sem nekako stremela k temu že od samega začetka. Najprej smo razmišljali o tapetah, so se te izkazale za predrage, tako da smo jih zamenjali z ugodnejšo rešitvijo, ki se je na koncu celo izkazala za boljšo. Steno lahko poustvarite tako, da izberete katero koli zidno ali lateks barvo (v našem primeru črno) in čez njo nanesete lateks barvo, v katero ste vmešali barvne kosme. Mi smo naredili dve kombinaciji, črno-belo in črno z roza ter sivimi kosmi. No, potrebujete še dobrega pleskarja."

DODATKI? V SKANDINAVSKEM SLOGU.
Ker so izbrane barve in vpadljive stene precej udarne, pri dekoraciji stanovanja niso želeli pretiravati. Tudi če v stanovanju prebivaš le nekaj dni, med potovanjem, lahko hitro pride do nekakšne preobremenitve čutov, so menili, ustvariti pa so želeli ravno nasprotno. Da stanovanje ne bi izpadlo preveč načičkano, so izbrali dodatke z malce skandinavskih pridihom. To so na primer okrogla ogledala, tablice z napisi, nekaj pa je tudi DIY projektov. 

IN ŠE NASVET
"Obvezne so dobre knjige in rastlinje, ki prostor umiri tako vizualno kot zvočno, saj duši odmeve, kar potem pričara domačnost in vtis prostora, v katerem živiš in ne zgolj prenočiš," še pove Anja.


MIZICA, POSPRAVI SE • SODOBNA IN PRAKTIČNA MIZA SLOVENSKE OBLIKOVALKE

petek, 01. februar 2019


A ne bi bilo fino imeti mizo, ki bi bila vaša zavetnica med delom ali učenjem v zavetju doma: sodobnega videza in čistih linij, lepa, prostorna, s predalom za vse drobnarije ... Ko bi bil čas za odmor, kosilo ali kavo, ali pa bi se vaš delovnik zaključil, pa bi preprosto zaprli pokrov in z njim vse delovne skrbi. Takole. Ha!
PRAKTIČNA IN LEPA
Podobna ideja je oblikovalko Majo Repotočnik privedla do tega, da je zasnovala mizo Homework, s katero je navdušila tudi na lanskem sejmu Ambient in zanjo prejela kar dve pohvali: nagrado Top ideje in posebno omembo med TOP5. 

"Kot prebivalka manjšega stanovanja sem se soočala z dilemo, kako združiti dom z delom. V prostoru, kjer bivam, se tudi družim, prehranjujem in tudi delam od doma ter ustvarjam," pripoveduje oblikovalka. Osrednji bivalni prostor v stanovanju tako prevzema številne vloge, od prostora za druženje, jedilnice in delovnega kotička. 
MIZICA, POSPRAVI SE!
Ker pa delo s seboj pogosto prinese tudi nered, zmešnjavo kablov, papirjev in drugih pripomočkov, je Maja želela ustvariti mizo, ki bi bila vedno pospravljena. Takšno, ki bi omogočala nemoteno delo, ki pa ga lahko - če te preseneti obisk ali pa si le zaželiš pavze - v trenutku skriješ in pozneje nadaljuješ, kjer si ostal. 

In tako je nastala miza HOMEWORK, ki povezuje dom in delo, home + work, delovni prostor z domom. Njena posebnost in hkrati odlika je dvižna delovna ploskev, pod katero se skriva dodatna delovna površina in ki omogoča hitro transformacijo delovne mize v jedilno mizo ali mizo za druženje. Miza ima še dva shranjevalna kotička - prostoren predal in dvižen predelek na desni, kjer so lično urejeni in speljani vsi kabli - od računalniškega, lučke, polnilni kabli in saj veste, vse te drobnarije, ki so nam največkrat kar v napoto.

Dvižni pokrov lahko uporabimo kot stenčas - se še spomnite te zelo OŠ besede? Nanj lahko prilepimo post-it listke, to-do sezname, urnike ali pa kakšen lep fotospominček ali misel za motivacijo. 

Čeprav je končni izdelek na pogled preprost, pa oblikovalka pravi, da običajno na videz preprosta rešitev terja veliko več premisleka, optimizacije detajlov, testiranja in iskanja poenostavitev. Prototip so izdelali v lokalni mizarski delavnici; miza je izdelana iz vezane brezove plošče, noge pa stružene iz bukovega lesa. 

Maja pravi, da se je prisotnost na sejmu izkazala za odličen način za preverjanje koncepta izdelka, saj je bila ves čas v stiku z obiskovalci, z nekaterimi pa tudi brainstormala o idejah in možnostih uporabe mizice, ki je tako dobila nove in nove vloge: mizica za ličenje, slikarska miza ... Odzivi s sejma so bili tudi priložnost, da prototip še izboljša, tako da je končni produkt zdaj zares dodelan.

Kaj menite, bi tudi vam prav takšna miza?


Majo Repotočnik in njeno delo lahko spremljate tudi na
FB  • IG  • Etsy 


V SREDIŠČU LJUBLJANE • 38 m2 VELIKO STANOVANJE V NEKDANJI ŠIVALNICI

nedelja, 27. januar 2019

V Ljubljani na Mestnem trgu je mlad par stare, vlažne prostore, ki jih je že načel zob časa in nevzdrževanja, s pomočjo arhitektov ideal:list studia preobrazil v zanimiv, prijeten dom, poln iznajdljivih rešitev in mini etaž. To je zgodba o prenovi, ki nosi ime Sramežljiva meščanka.

Prostori v pritličju meščanske hiše na enem od najbolj znanih ljubljanskih trgov, so bili nazadnje v uporabi že pred časom, ko je bila v njih šivalnica. Potrebni so bili temeljite prenove, pri tem pa so bili arhitekti soočeni z dvema ključnima izzivoma: zasnovati funkcionalen dom ter poiskati inovativne rešitve pri težavah z vlago. Meščanska hiša je namreč deloma vkopana v grajski grič.
Preden so začeli z bolj zabavnim in vznemirljivim delom – opremljanjem stanovanja, so morali torej zagristi v tehnični del prenove. Potrebno je bilo odpraviti zamakanje v notranje prostore in urediti sistem odvajanja kondezacijske vode, ki je zviševala odstotek vlage v prostorih. To so rešili z notranjo prezračevalno »fasado«, ki omogoča odvajanje odvečne vode in prezračevanje prostorov. 

S PRENOVO OČISTI STANOVANJE DO NJEGOVEGA BISTVA
»Nekatere stenske obloge v stanovanju delujejo kot maska in so odstranljive, saj na ta način omogočaho dostop do instalacij, jaškov ipd. ter omogočajo lažje vzdrževanje, kar je še posebej pomembno, ker gre za star objekt,« inovativne rešitve opisujejo arhitekti. Takšna je tudi stena v spalnici, ki je obložena s prebarvanimi lesenimi deskami, za njimi pa se pravzaprav skriva dostop do servisnega izhoda. 
Urediti so morali tudi vse instalacije, saj stare povečini niso več delovale, niti niso bile na primernem mestu. Zamenjali in servisirali so obstoječa okna in vrata ter odstranili nepotrebne pregradne elemente, suhomontažne stene in nekatere stenske in talne obloge. »Na kratko – stanovanje smo očistili do njegovega bistva. Ko so bile vse težave sanirane in instalacije urejene, smo pričeli s snovanjem interierja.«

GLAVNO VLOGO IGRA NARAVNA SVETLOBA
Naročniki so želeli svetlo stanovanje, funkcionalno tlorisno zasnovo in med seboj ločene prostore. »Glavno vodilo pri načrtovanju tlorisne zasnove je bila dostopnost dnevne svetlobe. Prostornejši dnevni prostor in spalnico z delovnim kotičkom smo umestili neposredno ob vir dnevne svetlobe, preostale prostore pa v ožji koridor znotraj tlorisa, kjer se nahajajo še kopalnica, kuhinja in garderoba s shrambo.« 
STARE BABIČINE OMARE V NOVI VLOGIKuhinja je preprosta, a obogatena z dodatnim zložljivim pripravljalnim pultom na steni nasproti, shramba z garderobo pa je sestavljena iz starih babičnih omar, ki so jih obnovili in prilagodili dimenzijam novega prostora. Veliko pohištvenih kosov je predelanih ali obnovljenih, tudi jedilna miza in postelja, medtem ko je novo pohištvo iz cenovno dostopnejših linij.

Iznajdljivi in kreativni so bili tudi pri oblikovanju in pohištvenih rešitvah. Na dvignjen podest, ki ločuje vhodni del od dnevnega prostora, ima na primer vgrajen dodaten predal za shranjevanje. »Gre za majhen poseg, ki dnevni prostor od vhodnega fizično loči,« opisujejo arhitekti, »vizualno pa še vedno ostaneta povezana, vstop svetlobe v stanovovanje pa tako ostane neoviran.«

NAJLEPŠE ODKRITJE - KAMNITA STENA V KOPALNICI
Vse skupaj pa je med prenovo presenetilo čudovito odkritje – naravna kamnita stena v kopalnici, ki stanovanju daje prav poseben pečat. Je kot »nekakšen opomnik, da je kljub novi podobi stanovanje še vedno del grajskega griča.« 
Kamnita stena je res glavna zvezda kopalnice, ki jo sestavlja nevtralnejša oprema. Majhni tlorisni površini navkljub je kopalnica povsem funkcionalna, z umivalnikom, wc-jem, pralno-sušilnim strojem, pečjo in prho. Ta je zaradi ozkega prostora poravnan s tlemi, tako da deluje kot del preostale pohodne površine, ko pa je v uporabi, ga le zagrneš s po meri narejeno kopalniško zaveso. 

BARVE IN MATERIALI, KI NE ZASENČIJO HISTROIČNE LUPINE
Izbor barv in materialov pohištva je tako kot pri izbiri teme interierja narekovalo predvsem staro zgodovinsko ogrodje prostorov in pomanjkanje naravne dnevne svetlobe. Arhitekti so zato predlagali predvsem svetle naravne odtenke: belo, sivo in bež v kombinaciji z naravnimi materiali lesa, kamna, usnja in volne.
»Pohištveno opremo smo želeli na nek način "podrediti" historičnemu okvirju, zato so izbrani nežnejši nevtralni kosi pohištva, ki lupine ne zasenčijo, temveč jo izpostavijo,« še pravi ekipa idea:list studia. »Z izborom materialov smo želeli ustvariti topel in domač interier, ki kljub svetlemu, belemu interierju ne bi deloval sterilno.«

TLORIS STANOVANJA PO PRENOVI
Ime projekta: Stanovanje “Sramežljiva meščanka”
Arhitektura: idea:list studio – Urban Pahor, Tina Begović, Urša Kres
Investitor: zasebni
Fotograf: Blaž Gutman
Lokacija: staro mestno jedro, Ljubljana
Površine: 38 m2

MED PRENOVO

KOLESARSKI KROJAČ, KI IZ SUROVIH CEVI IZDELA UNIKATNO KOLO

četrtek, 24. januar 2019

Osemindvajsetletnik je korporativno službo zamenjal za izdelavo koles po meri in ustvaril znamko unikatnih koles Karussell. Kolesarski krojač, tako svoj poklic opiše David Krevs. "Kakor krojač sešije človeku obleko po meri, jaz izdelam unikatno kolo."

Že kot fantič je bil tehnično naravnan otrok, nekaj najstniških in nekaj polnoletnih let zaljubljen v avtomobilski svet. Nato pa so se mu avtomobili začeli kar malo upirati v smislu velikih, potratnih projektov. "Potreboval sem nekaj, kar lahko zrihtam hitreje in mi prinaša večji užitek," razlaga preskok simpatij s štiri- na dvokolesnike. "No, tudi potem, ko sem se začel ukvarjati s kolesi, sem potreboval nekaj časa, da sem spoznal sceno, da sem dejansko začel razmišljati o tem, da bi to postalo moja služba, pa se je zgodilo kakšno leto in pol nazaj."

KOT NA VRTILJAKU 
Se je pa iz avtomobilskega sveta v njegovi zgodbi ohranilo nekaj pomembnega – ime njegovega podjetja, znamka njegovih koles. Karussell je namreč ovinek na znani nemški dirkaški progi Nürburgring, beseda sama pa pomeni vrtiljak. "Najprej se mi je to zdela pač kul beseda za nek brand, potem pa se je to povezalo z vrtiljakom, na katerem smo bili najbrž vsi kot otroci. Tako je tudi moje kolo nekakšen vrtiljak za odraslega, ki pri vožnji občuti podobne pozitivne občutke," zgodbo za imenom svoje znamke poveže David. 
David v Karussellovi delavnici. Foto: Tit Košir
Njegova kolesa od tistih iz kataloga niso drugačna le na pogled. Posebna so, ker so izdelana po meri naročnika, David pa jih zasnuje "iz nule", iz surovih cevi. To omogoča kar največjo skladnost kolesa in čim popolnejše prilagajanje željam novega lastnika. Materiali, s katerimi dela David, so izjemno kakovostni, kar železarskemu, težkemu prizvoku materiala navkljub pomeni, da je končni izdelek zelo lahek. 
Karussell Gravel Adventure Front
KAKO IN KJE SE NAUČIŠ IZDELATI KOLO?
In kje ter kako se lahko nekdo nauči izdelave kolesa praktično iz nič? David je sprva prebiral internetne forume, znanje nabiral s pomočjo youtube videov. Nato se je tehnike spajanja z medenino učil tudi na The Bicycle Academy, tehniko t.i. tig varjenja, ki jo večinoma uporablja danes, pa je osvojil s pomočjo prijateljev, ki imajo že daljši staž varjenja. 

"Večino ostalih stvari sem se naučil sproti, s trial & error, in včasih je bilo to zelo frustrirajoče, saj material ni ravno poceni, zraven pa imaš še ta občutek, da ti tega itak nikoli ne bo uspelo osvojiti. Vendar se vsak trud poplača!"
Karussell Road OS

Ko gre za inspiracijo in barvne sheme koles, je David mnenja, da je manj več. "Inspiracijo pogosto dobim v povsem vsakdanjih stvareh: barvni shemi potniškega vlaka, v kombinacijah fasad in polken primorskih hiš, na starem čolnu ob obali, na raznih napisnih tablah, grafičnem dizajnu osemdesetih ... Takšne stvari najbolj pritegnejo mojo pozornost in mi velikokrat zaposlujejo misli."

JADROLINIJA
Kar se zahtevnosti izdelave in posebnosti tiče, je najbolj ponosen na Jadrolinijo, to je vzdevek za kolo Karussell ESF (Experimental Steel Frame). "Pri tem kolesu me je res zanimalo, kaj lahko naredim, kako daleč se lahko spustim in kako se bo kolo obnašalo ob uporabi. Pa lahko zdaj po skoraj letu dni povem, da ga pogosto uporabljam in mi vedno nariše nasmeh." Sicer pa je Karussellovo kolo najdlje odpotovalo v Afriko. David je izdelal potovalno kolo za naročnika, ki je z njim prepotoval celotno Afriko, prekolesaril pot, dolgo kar 11 tisoč kilometrov. 
Pa obstaja znamka, ki velja za alfo in omego tega posla? S čim bi se ji rad približal David s Karussellom? "Kar dosti izdelovalcev je, ki jim gre zelo dobro, ampak se s tem ne obremenjujem preveč," pravi mladi mojster. "V preteklosti sem to dosti počel, potem pa ugotovil, da mi ne koristi prav nič. Imam svoje videnje in svojo pot, kar pa ne pomeni, da ne gledam, kaj počno drugi ali da ne poberem kakšnega dobrega trika, enostavno pa se ne primerjam in sem vesel za njihove uspehe."
SANJSKI PROJEKT?
Načrtov ima David s Karussellom še veliko, predvsem pa bi rad "svoj proces izdelave še izboljšal in poenostavil, seveda pa tudi, da bi ljudje to prepoznali. Sanjski projekt pa bi bilo sodelovanje s kakšnim drugim umetnikom, ustvarjalcem ali nekom, ki mu je do lepih stvari in ima originalne ideje."

Karussellovi zgodbi lahko slediš tudi na Instagramu in Facebooku.
Davidove portrete je posnel Tit Košir, fotografije koles pa so Davidovo delo. 
© PEPERMINT • Theme by Maira G.