SLIDER





ROBUSTNO + GLAMUROZNO STANOVANJE MLADE DRUŽINE V LJUBLJANSKI SITULI

sobota, 24. september 2016


Morda boste prepoznali značilno luknjičasto ozadje – tudi stanovanje, ki ga predstavljam tokrat, se namreč nahaja v ljubljanski stolpnici Situla. Tam si je nov dom ustvarila mlada družina, pri opremljanju pa jim je pomagala arhitektka Nina Štajner, ki je za Pepermint  opisala, kako so se lotili projekta in prazne prostore spremenili v zanimiv preplet robustnega in glamuroznega.

GINA • NAJBOLJ SEKSI NAPRAVA ZA PRIPRAVO KAVE

torek, 20. september 2016

Kava. Kava. Kava. Če se je še nedolgo tega ves čas pisalo le o njegovi visokosti vinu, ga zdaj po levi in brez žmigavca prižganega smernega kazalca prehitevata pivo in kava. Pivo ni več le nekaj za pijača za frende ali nekaj, kar se prileže  ob kakšni tekmi ali po napornem delu. In kava ni več le nekaj, s čimer pač lažje preživimo dan in s čimer si popestrimo družabne rituale. Pivo in kava - tako ljudska in vsakdanja - sta postala gradivo za raziskovalce, strast za pivovarje in pražarje, neskončen test za pivce/preizkuševalce ter navdih za podjetnike, arhitekte in oblikovalce. 

REKE, POLJA IN GORE • NAJNOVEJŠI MOTIV TEJE IDEJE

nedelja, 18. september 2016

Kavo si skuham v njenem piskrčku z nageljni, službene zabeležke pa čečkam v njeno trdno vezan zvezek Ljubljana. Študentski cimri z Madžarske, s katero sva v zadnjih letih izgubili stik, sem poleti poslala razglednico iz Ljubljane in nazaj dobila povabilo na jesenski obisk Budimpešte. Rožnate zvežčiče z nageljčkom rada podarim pametnim puncam, vedno pa komaj čakam, da TEJA IDEJA predstavi kaj novega.

Fino se mi zdi, da se lahko z njenimi izdelki in motivi povežemo vsi, ne glede na starost ali življenjski slog, ne glede na to, do kod sežejo naši spomini. Čeprav nosijo skoraj retro pridih, so namenjeni nam, današnjim ljudem. Kot da sodijo v vsako torbo, najsi bo šolarska, popotniška ali službena. Ali pa v vsako domovanje, minimalistično sodobno mestno stanovanje, študentsko sobico ali hiško nekje sredi gričev in polj.
Ko smo že pri poljih. Reke, polja in gore je tudi ime najnovejšega motiva papirnatih in - tokrat prvič - tekstilnih izdelkov Teje Ideje. V času, ko se po (pol)preteklosti oziramo z vso paleto čustev - tudi po zaslugi politike in medijev - Teja Ideja brska po zakladnicah slovenske in širše, na primer jugoslovanske vizualne dediščine in nas spominja na to, kje smo doma in kako bogate in raznovrstne so zgodovina, obrt, umetnost.

Pri seriji Reke, polja in gore se je zgledovala po znamkah iz Juge. Serijo turističnih znamk, ki so ji bile v navdih, je v šestdesetih letih preteklega stoletja zasnoval slikar Đorđe Gorbunov. "Ilustriral je prav vse najlepše turistične destinacije nekdanje domovine," pravi Teja, ki je te znamke od malega občudovala v albumu znamk, ki ga hranijo njeni starši.

Prve ilustracije v spomin Gorbunovu je narisala za natečaj Nove uspomene, ki so ga lani razpisali pri srbski tovarni emajla Metalac. Iskali so nove dekorativne motive za lončke iz emajla, Teja pa je pripravila triptih Od Vardara pa do Triglava in si z motivi prislužila pohvalo strokovne žirije. 
Ko tris skodelic zložimo eno v drugo, opisuje Teja, "najprej Jadran, potem polja in na koncu gore", si zgradimo pejsaž neke dežele, ki je danes le spomin.

Njen najnovejši motiv - Reke, polja in gore - se vrača na slovenska tla in predstavlja tipično slovensko pokrajino, tako kot jo lahko opazi tudi tujec, ki potuje skoznjo. Griči in cerkvice na njih, gozdovi in polja, posejana s kozolci, so lahko natisnjeni na razglednici, torbi ali printu lep spomin turistom na počitnice v Sloveniji, vsem nam pa opomin na to, kako lepo deželo imamo. 

TEJO IDEJO LAHKO SPREMLJATE NA: FB x INSTAGRAM x WWW

NJENE IZDELKE LAHKO NAJDETE: GUD x IKA x MESTNA ŠTACUNA

SHIT, BABY! • NE POVSEM VSAKDANJE SKODELICE

torek, 13. september 2016


Po nekaj ne-tič-ne-miš tednih se počasi spet vračam v stari tempo, tudi z objavami na Pepermintu. Oblubm. Ko sem ga pred meseci spet zagnala, sem se dogovorila s seboj, da nič na njem ne bo napisano na silo, pod težo razporeda objav ali drugih pravil. Kljub temu pa se mi zdi, da bi mi kdaj že navsezgodaj zjutraj ali pa sredi dneva, ko potrebujem eno mini spodbudo, prav prišla takšna skodelica, tale ja, ki jo vidite zgoraj na fotki. Za en reminder. Boss? Jap. To sem. Pa še na stojalu pred dvigalom v službi sem naletela na revijo Direktor, hihi, en znak več.
Skodelice, črne kot moje najljubše kavbojke ali, bodimo iskreni, večina omare, imajo dvojni podpis. Minimalistične, seksi črne skodelice si je zamislila Silvia Jerman Geelen za svojo blagovno znamko SISI, po njeni zasnovi pa jih je izdelala hrvaška lončarka Marina Marinski

O novi, sveži Sisi ste lahko že prebirali v objavi o Silvijinem domu v Amsterdamu. Z novim začetkom so vzklile tudi drugačne ideje in tako je, pravi Silvia, "želela narediti nekaj samo za Sisi". Ker so ji ljube prav stvari za dom, je začela s skodelicami.
"Vsaka je narejena ročno, tako da se med seboj malo razlikujejo po obliki in velikosti. Tudi barvane so ročno, kar se vidi tudi na skodelicah. To jim nekako daje svoj čar. In seveda tudi ceno."

Kot da skodelice ne bi bile posebne že po obliki in barvi, so tu še vanje vtisnjene besede, ki jih  je Silvia izbrala po občutku, s čim se ljudje povežemo. "Vključila sem besede, ki nam večkrat na dan pridejo v možgane, pa si jih ne upamo vedno povedati na glas, ker smo 'kulturni' ljudje, a ne," pravi Sisi.
Zanimivo, čeprav malce ostre, močne besede večkrat zadržimo zase, so skodelice z napisi fuckers, que le fuck, ass, shit, so sexy in lovers pošle veliko hitreje kot tiste z bolj nežnimi besedami mom, angel, baby, princess, breath, queen.

Silvia razkriva, da je serija črnih skodelic le prvi korak k izdelavu blagovne znamke Sisi. Loteva se novih projektov in ne le sebi, ampak vsem nam, polaga na dušo: "Vse to so poti, izkušnje in čudovito je hoditi za srcem." Pa tudi, če med potjo stokrat rečemo shit ali baby


KATARINA VESELIČ • DEKLE ZA OBJEKTIVOM

ponedeljek, 12. september 2016

Katarina Veselič, mlada fotografinja, ki ta hip od blizu opazuje modni vrvež v New Yorku.
Ne vem, v katerem obdobju ste odraščali vi, ampak ko sem bila tam nekje v osmem razredu, je bila  povsod pesem Who's That Girl (klik na lastno odgovornost). Ko sem pred meseci začela razmišljati o tej objavi in njeni protagonistki, se mi je refren takoj spet zapletel v misli. 

Ker v zadnjem obdobju skoraj pod vsako (modno) fotografijo preberem Foto: KATARINA VESELIČ, me je zanimalo, kdo je pravzaprav dekle za objektivom, ki je kljub mladosti ves čas zaposleno z zanimivimi projekti, ki jim s svojim slogom daje prav posebno vrednost. Prav ta hip je v New Yorku, kjer spremlja dogajanje in zakulisje enega od najbolj prestižnih modnih tednov. Ravno pravi čas, da o njej izvemo kaj več, kajne?

ČAJNICA PRIMULA • LJUBKA POSTOJANKA SREDI BOTANIČNEGA VRTA

ponedeljek, 29. avgust 2016


Najbrž morajo vsi prvarčki tega sveta odgovoriti na vprašanje Kaj boš pa ti, ko boš velik/a? Jaz sem si želela postati cvetličarka. Ker je cvetličarka moja teta in ker je bilo nabiranje šopkov moja najljubša stvar na svetu ob spekulas piškotih, knjigah in sladkih penastih bananah. In še danes nadvse rada šopkarim (dokaz 1, 2, 3, 4, 5).

Svoje prvo delovno poletje sem pri petnajstih preživela na vrtnariji, tipkala naročilnice z latinskimi imeni rož šoferjem Gardenie, zlagala lončnice iz tovornjakov, ki so se ob zgodnjih jutrih pripeljali iz Holandije (vedno Holandije, nikoli z Nizozemske) in vse proste minute hodila po rastlinjakih, prebirala od zemlje umazane nalepke na loncih vseh mogočih rož in globoko vase vdihovala vlažni vonj po zemlji. 
Ljudje in zemlja in Na vrtu sta moji najljubši oddaji in dokumentarec o gospe Jeleni de Belder Kovačič znam najbrž na pamet. In takoj bi se preselila v tole hiško sredi Botaničnega vrta. Prav tja vas peljem danes. 

Tam je namreč od leta 2014 doma ČAJNICA PRIMULA, pred katero je tako fino posedati in se delati, da nisi le lučaj stran od Grajskega griča, živahne Špice in starega mestnega jedra. Primula je majhna, preprosta, ljubka postojanka sredi priljubljenega sprehajališča, a zanjo se zdi, kot da je še vedno najbolj strogo varovana ljubljanska skrivnost. 
Pa pojdimo dvesto let v preteklost, natančneje v leto 1810, ko je bila Ljubljana glavno mesto Ilirskih provinc. Takrat je, po zaslugi obveznega sestavnega dela centralnih šol, nastal ljubljanski botanični vrt, berem v zloženki, medtem ko pod tiso pijem koktejl Primula (bezgov sirup, mineralna voda, limonin sok, limeta, jagode in led). 

Ustanovitelj vrta, Franc Hladnik, ga je uspel ohraniti tudi ob prihodu Habsburžanov. Kdaj je sredi vrta zrasla hiška, ni povsem znano. Je pa hiška omenjena v zapisih o potresu leta 1895, ko je bila  tudi poškodovana, novo pa so postavili jeseni leta 1897. Vse do danes služi potrebam vrta, v njej pa je svoje mesto dobila tudi Primula. 
Ko si boste zaželeli sprehoda med stoletnimi drevesi in skrbno urejenimi cvetličnimi gredicami ter se nagledali zelenja v tropskem rastlinjaku, se le ustavite v Primuli in posedite na romantičnih kovanih stolčkih z blazinami v barvi vijoličastih primul. Med srkanjem čaja, kave ali kakšne hladne pijače se lahko posladkate s sladoledom ali pa s torticami in drobnim pecivom, s katerim Primulo zalagajo dijaki in sodelavci bližnjega Biotehniškega izobraževalnega centra

Pssst, moja teta (sestra tiste tete z začetka objave:) tam poučuje telovadbo, zato so tamkajšnje dobrote pogosto njeno darilce ob rojstnih dnevih. Preverjeno slastno, čisto vse! Izdelke lahko kupite tudi v trgovini Slapek ob vhodu v šolo, še posebej priporočam ajdove piškotke z marmelado. 

IŽANSKA CESTA 15
1000 LJUBLJANA
PON-NED 9:00-19:00

© PEPERMINT • Theme by Maira G.