SLIDER





DVAINŠTIRIDESET • NARAVNA IN LIČNA MILA IZ KOZJEGA MLEKA

torek, 24. maj 2016



Dvainštirideset je blagovna znamka naravnih mil, ki sta jo februarja 2014 začela razvijati Janja Videc in Anže Frantar. Pri snovanju mil in podobe znamke sta izhajala iz lastnih potreb in estetike.

MILO Z VSEM, A BREZ ODVEČNEGA

"Na trgu sva iskala milo, ki bi bilo primerno za občutljivo kožo in ne bi imelo nepotrebnih sestavin, ki ne pripomorejo k osnovni funkciji. Obenem sva želela, da je milo estetsko," pripoveduje Anže. Ker nista našla izdelka, ki bi ustrezal njunim željam, sta se odločila razviti svoj produkt. Janjini domači imajo sirarno in kozjerejo, zato sta naravno, blago in dobrodejno surovino imela pred domačim pragom. Nastali so negovalni izdelki iz kozjega mleka. Poimenovala sta jih Dvainštirideset.



Kozje mleko vsebuje pH, ki je skoraj identičen tistemu v človeški koži. Vsebuje tudi številne vitamine, fosfor, kalij in kalcij, ki obnavljajo poškodovano kožno tkivo. Sestavine kožo navlažijo, pomirijo in zgladijo. 

BI DIŠALI PO BORU ALI RDEČI POMARANČI?

Osnovnemu milu iz kozjega mleka družbo delajo mila z različnimi kombinacijami dodatkov, vonjev in tekstur:

DOBRO PREMIŠLJENI MINIMALIZEM

Ker sta Janja in Anže velika esteta - Janja je eno ključnih imen mlajše generacije slovenskega modnega oblikovanja, Anže je avtor spletne platforme Ulični stil - sta posebno pozornost posvetila tudi podobi znamke. Ta je, tako kot sestavine mil, minimalistična. A ne le na pogled.

Pri načrtovanju embalaže je bil kreativni par posebej pozoren na čim manjši odtis, ki bi ga embalaža pustila na okolju. Tako kot mila tudi embalažo sestavljajo le nujno potrebni elementi.



"Škatlico, v kateri je milo, sva tako oblikovala sama z mislijo na to, da je po tem, ko je odslužila prvotnemu namenu, uporabna tudi drugače," pravi Anže in opiše, da papirnata embalaža ni zlepljena, temveč je sestavljiva. Tako jo je mogoče razstaviti in znova sestaviti, tako da skrijemo potisk in jo uporabimo za shranjevanje drobnih predmetov, recimo gumbov, nakita in drugih malenkosti.

LEPO MILO NA LEPEM PODSTAVKU IZ ČEŠNJEVEGA LESA

Zasnovala sta tudi lesene podstavke za mila. "Ko sva opremljala stanovanje, nisva našla podstavka za milo, ki bi nama bil všeč. Večina podstavkov na trgu je narejena iz plastike ali pa so uvoženi iz tujine." 
Ker naravna mila nimajo dodanih umetnih sredstev za strjevanje, se morajo po uporabi posušiti, zato morajo biti podstavki zasnovani tako, da se v njih ne nabira voda. Janja in Anže sta podstavke zasnovala iz lesa slovenske češnje. Les ju s svojo toplino še posebej privlači, češnjev les pa ima tudi lepo barvo in prijeten vonj. Z ročno izdelanim podstavkom hkrati polepšamo tudi kopalnico.


HOTSPOT • LADIJSKI KONTEJNERJI ZA BEŽIGRADOM

ponedeljek, 23. maj 2016



 Za Bežigradom, tik ob Ekonomski fakulteti, je pred nekaj tedni vrata odprl HOTSPOT. Bistro, sestavljen iz ladijskih kontejnerjev in opremljen v industrijskem slogu je že postal priljubljena postojanka študentov in zaposlenih iz okoliških poslovnih in fakultetnih stavb. 

ROBUSTNI KONTEJNERJI - DOM, PISARNA, LOKAL
V tujini so lokali v transportnih kontejnerjih prisotni že več let, tudi pri nas je vedno več takih, ki sledijo trendom ulične prehrane, postrežene v teh netipičnih gradbenih enotah. Na pogled robustni ladijski zabojniki pa so v kombinaciji s steklenimi stenami in domiselno opremo privlačno nasprotje klasičnim gostinskim prostorom.

Tudi zato sem se odpravila na Kardeljevo ploščad in snovalcem Hotspota zastavila nekaj vprašanj.


Pri postavitvi Hotspota je sodelovalo podjetje Domart, ki je poskrbelo za inženirski del, arhitekturo in interier. Izbiro lokacije, kamor bi postavili objekt, je določilo več dejavnikov. Čeprav lokal stoji ob parkirišču in cesti, je umaknjen na peščen nasip, veliko je zelenja. 

NA UMEŠANA JAJČKA ZA ZAJTRK, BURGER IN PIVO PO PREDAVANJIH
"Ker so v neposredni bližini fakultete, je to pretočna točka večje baze ljudi," razloži Filip, ki bdi nad bistrojem. Študente tako privabljajo s ponudbo toplih in hladnih pijač ter prigrizkov, zaposlene v okoliških podjetjih pa vabijo na malice ter pijačo po službi. Priljubljeni so njihovi burgerji, pa tudi sendviči, hotdogi, toasti in umešana jajčka. Tudi kaj sladkega se najde. Pri snovanju ponudbe se jim zdi pomembno to, da sodelujejo s slovenskimi proizvajalci in ponudniki.

MODULARNE ENOTE, KI JIH ZLAGAMO KOT LEGOKOCKE
Ladijski oziroma skladiščni kontejnerji so večnamenski, iz njih lahko sestavimo bivalne enote, gostinske lokale, pisarne, počitniške objekte, praktično karkoli. Vsak kontejner lahko drži do 50 ton, lahko jih nalagamo enega na drugega -  tudi štiri ali pet v višino. 

Pri Hotspotu so uporabili dva cela kontejnerja, ki sta naložena drug na drugega - v enem sta kuhinja in točilni pult. Preostala dva sta bila odrezana in služita kot lupina za steklene stene in streho.

Lokal je opremljen v industrijskem slogu. Tla so lesena, strop posnema videz betonskih plošč. Visoke mize in stoli so izdelani iz lesa in železa, mize so privite v tla. Celoten vtis pa omehčajo luči, ki visijo nad mizami.

DOM ZA URBANE NOMADE BLIZU BLEJSKEGA JEZERA

nedelja, 22. maj 2016

Del lanskega poletja sta Nika in Luka namenila prenovi stanovanja na Bledu, kjer je včasih živela Nikina babica. Kar nekaj let je bilo stanovanje nespremenjeno, opremljeno z več desetletij starim pohištvom in dekorjem, preden sta se odločila, da ga spremenita v prijetno zatočišče nedaleč stran od Blejskega jezera. Zase, za družino, prijatelje in za popotnike s celega sveta.

LESEN OPAŽ IN DRUGI SPOMINI NA PREJŠNJE ČASE

Najprej sta se morala Nika in Luka odločiti, katere kose pohištva bosta obdržala. Izpraznila sta sobe  in s pomočju družine in prijateljev oluščila stene v nadstropju. Najobsežnejša je bila prenova kuhinje – kuhinjske elemente so odstranili, rjave omarice prebarvali z belo barvo, zamenjali kuhinjski pult in štedilnik.

Nova plast barve je čakala tudi na stole v jedilnici, kjer so sneli tudi lesen opaž – le katera hiša iz prejšnjega stoletja ga nima? Kuhinja z jedilnico je tako dobila bolj svežo in sodobno podobo. Med prenovo, ki je trajala le mesec dni, so podrli tudi steno med jedilnico in dnevno sobo ter tako pridobili  odprt in prehoden dnevno-bivalni del.


RETRO POČITEK

V stanovanju sta dve spalnici, ena je skoraj v celoti ohranila originalno podobo. Če dandanes v spalnicah stremimo k minimalizmu, so bili v času, ko so svoje domove opremljali naši stari starši, v modi prave spalnične strukture z nešteto poličkami, predali in omaricami. Takšna je tudi spalnica, ki so jo v blejski hiši ohranili. V kombinaciji z belo posteljnino, minimalističnimi dodatki in lebdečo lučjo nad posteljo deluje udobno in šik -  kot kakšna hotelska soba. 


PRED ODPADOM REŠENI REX IN KOMODA IZ GARAŽE

Nazaj v dnevno sobo. V njej kraljuje kultni Kraljev leseni naslanjač rex, ki ga je Luka pred leti rešil pred odpadom. Še ena najdba, ki se je znašla v tem vabljivem prostoru, je lesena komoda s steklenimi drsnimi vratci, ki je prej 30 let stala v garaži. Danes služi kot minibar.

Ste opazili luč? Izdelana je iz vejevja in treh preprostih žarnic na belih kablih. Še ena lična 'naredi sam' ideja je lesen zabojček, ki pobarvan v belo postane uporaben kos pohištva - mizica in stojalo za knjige ali revije. 



Z dnevne sobe se steklena vrata odpirajo na zaprt balkon, idealen kotiček za lenarjenje ali kozarec piva po dnevih napolnjenih z aktivnostmi in raziskovanjem okolice. 

Še nekaj - za prenovo in preurejanje stanovanja sta Nika in Luka s pomočniki potrebovala le kakšen mesec dni. Več o tem, kako je potekala prenova, lahko preberete na Lukovi spletni strani, kjer so tudi before/after fotke.

NAREDI SAM • PONAREJENE MARMORNATE POSODICE

sobota, 21. maj 2016



Če so pri oblačilih v modi NAŠITKI, ki sem jih naredila sama (če se pišeš Nared, res ne gre drugače) prejšnji teden, potem pri dodatkih za dom še vedno kraljuje MARMOR. Pa žamet, ampak po žamet bo treba kar v trgovino.

Medtem pa se lahko marmorja lotimo kar sami. Pravzaprav ga bomo ponaredili. Čisto lahko je.

Za fejk marmor potrebujemo:

bel porcelan/keramiko,
črn ali temno siv lak za nohte,
plastično posodo (recimo od sladoleda),
zobotrebce in
vročo vodo.

Aja, pa še kakšno staro krpo, kamor bomo odlagali marmorirane posodice, da se bodo posušile. Pa začnimo. Najprej segrejemo vodo. Naj bo zelo vroča, a ne vrela. Pripravimo delovno površino. Saj veste, lak za nohte zna hitro pristati kje, kjer si ga ne želimo.


Vročo vodo nalijemo v posodo. Čisto od blizu na vodno površino nakapljamo nekaj kapljic laka.  Lak naj bo bolj tekoče sorte, če je že gostejši, lahko v stekleničko nalijemo par kapljic acetona. kapljice na površini vode hitro razvlečemo s konico zobotrebca in (spet hitro!) v nastalo plast potopimo skodelico/krožnik/skledico. Lak se bo v hipu oprijel površine posodice in na njej ustvaril tak, skoraj marmornat efekt. Postopek lahko ponavljamo, dokler nismo zadovoljni s podobo izdelka.

TRIKI + NASVETI
• Marmornat efekt bo lepši, če bo plast barve tanka - kapljice zato čim bolj razvlecite po površini vode.
• Ker se lak zelo hitro suši, ga morate prehiteti in postopek speljati čim hitreje.
• Za vajo lahko v marmor spremenite bel jogurtov lonček.
• Mokre izdelke polagajte na ožje, a stabilne predmete. Lak naj ne pride v stik s površino, saj še ni suh in se lahko prilepi na krpo/papir. Posodice raje polagamo npr. na stekleničko.
• Tako polepšane predmete uporabljajte le za dekoracijo, za shranjevanje nakita, pisarniških drobnarij in podobne reči, nikakor pa iz skodelic ne pijte, jih ne segrevajte v mikrovalovki in ne pomivajte v pomivalnem stroju. Lak ni fin za jest! 

P.s. Če se boste lotili tega DIY projekta, bom vesela vaših fotk na Instagramu. Lahko jih iznačite z #DIYpepermint ali s @pepermint.si.

OBLIKOVANJE VIZUALNE PODOBE IN EMBALAŽE • I LIKE TOFU

petek, 20. maj 2016


Anja Korenč in Matic Batagelj sta mlada primorska podjetnika iz studia FORK. Ona je grafična oblikovalka in fotografinja, on ekonomist, iz ljubezni do hrane in marketinga pa sta svojo ustvarjalno moč usmerila v marketing za prehransko industrijo.

Ne le, da vizualne podobe ustvarjata za druge, lani sta predstavila lastno blagovno znamko bio tofuja I LIKE TOFU. Če ne veste, kaj točno tofu je, kratka razlaga:

Tofu je mehkemu siru podobna jed, ki je v Aziji tradicionalna že več kot dve tisočletji, v Evropi pa prvič narejena v Franciji, leta 1880. Pripravljen je iz sojinega mleka, ki mu je dodano sirilo (nigari). Znan je po svoji hranilnosti, saj je bogat s kvalitetnimi beljakovinami, B vitamini in kalcijem. Zato je odličen nadomestek mesa. Poleg tega je tudi izredno lahko prebavljiv in znižuje nivo slabih holesterolov v krvi. Njegova sestava mu omogoča, da hitro in enostavno absorbira okuse različnih sestavin.

Z Anjo, ki svoje vizualne zabeležke, nasvete in luštne ohranjevalnike zaslonov deli tudi na strani Visual Dish, sva spregovorili o tem, kako je nastajala podoba znamke I Like Tofu, pa tudi o tem, zakaj je embalaža tako pomembna.



O OBLIKOVANJU PODOBE IN EMBALAŽE ZA I LIKE TOFU

Pri oblikovanju embalaže za lastno znamko tofujev se je Anja želela izogniti klasični štirikotni obliki, tofu, pakiran v vakumski embalaži z nalepko pa sploh ni prišel v poštev, pravi. Prvi osnutki embalaže so nastali iz prebliska. "Na pamet mi je padla oblika škrniclja, ali kot rečemo pri nas, škrtoca. Idejo sem predstavila Maticu, ki je bil takoj za in mi je priskočil na pomoč pri razvoju mreže."

Vsak "okus" ima svojo barvo, lični škrniclji pa so porisani z ilustracijami, ki prikazujejo posamezne sestavine okusa izbranega tofuja. Celotna podoba osmih različnih okusov tofujev je zaokrožena celota. So kot nekakšna mavrica in se, če jih postavimo skupaj, 'prelivajo' eden v drugega. Linija barvne ploskve se na obeh straneh nadaljuje, ne glede na vrstni red škrnicljev.

Vidno mesto na embalaži zavzema tudi logotip, ki spominja na pismenko in po Anjinem mnenju doda ravno dovolj azijskega pridiha, da začutimo, da sta tofujev dom Kitajska oziroma Japonska.

ZAKAJ JE EMBALAŽA SPLOH POTREBNA

Anja razloži, da embalaže pravzarav nismo izumili ljudje, ampak skozi evolucijo že narava sama. "Orehovo jedrce je zaščiteno s trdo lupino, kokosovo mleko je shranjeno v velikem in masivnem kokosovem orehu, biser pa v školjki," našteje nekaj inovativnih embalaž iz narave. Naloga embalaže je, da pred zunanjimi vplivi zaščiti tisto, kar se skriva v njej.



 V zadnjih desetletjih je embalaža postala tudi marketinško orodje, njena vloga ni le zaščititi produkt, ampak tudi nagovarjati potrošnika. Potencialnemu kupcu mora na preprost način sporočiti pomembne informacije o izdelku v njej.

Pri oblikovanju embalaže za živilske produkte pa ni vse prepuščeno kreativi. Oblikovalec mora pri njene snovanju upoštevati zakone in predpise, ki so zelo pomembni, se pa tudi pogosto spreminjajo in zaostrujejo. Na embalaži morajo biti namreč navedeni številni podatki. Preostalo pa je tisto nekaj, zaradi česar bo morda izdelek med številnimi drugimi na prodajni polici prepričal potrošnika v nakup.

Delo oblikovalca embalaže za prehrano zato ni samo to, da bo naročniku dostavil estetski izdelek, ampak, da bo upošteval identiteto blagovne znamke, ustvaril dizajn, ki bo prepričal točno ciljnega kupca in se držal jasnih ter natančnih pravil o navajanju pomembnih podatkov, ki se na embalaži morajo nahajati. Njegovo delo zato na prvi pogled izgleda zelo zabavno in kreativno, a takšen je samo prvi korak, iskanje ideje. Vsakršno nadaljnje delo pa je zelo premišljeno, bodisi v skladu z marketinško strategijo ali predpisanimi pravili.


EMBALAŽA PRI NAS

Anja opaža, da se embalaže slovenskih produktov počasi usmerjajo k trendom in da med oblikovalci ni edina, ki si želi lepih trgovskih polic in s svojim delom teži k temu. "Vse več je izdelkov, ki sledijo britanskemu stilu in vse manj ameriškega pretiravanja in kičenja," meni, a kljub svetlim spremembam opozarja, da bo na tem področju treba še kaj postoriti.




Zgledovati bi se morali po embalažah in inovativnosti prehrambenih produktov, ki so na policah v Veliki Britaniji ali na Danskem, zaključi Anja. "Začeti pa bi morali pri potrošnikih in njihovem ozaveščanju. Izkoreniniti moramo percepcijo, da kakovostni izdelki brez nepotrebnih sestavin niso luksuz, ampak minimalni standard vsake domače kuhinje. Vse to pa seveda komunicirati tudi s pomočjo pravilno oblikovane embalaže."

IZ BOSNE PREK SLOVENIJE V SVET • PREPROGE IN BLAZINE KOBEIAGI KILIMS

četrtek, 19. maj 2016



Čilimi so ročno tkane volnene preproge ali pregrinjala, še pred desetletji obvezen dekorativni element vsakega doma v Bosni pa tudi širše. Umetnost tkanja čilimov z večstoletno tradicijo se je takrat prenašala iz roda v rod, danes pa obrt obvlada le še redko kdo. 

STOLETNA OBRT, SODOBNI VZORCI

Nina Mršnik in Ivana Blaž, prva oblikovalka in ilustratorka, druga arhitektka, sta se nad čilimi navdušili v Bosni, od koder prihaja Ivana. Želeli sta obuditi tradicionalno obrt tkanih preprog in jim nadeti osveženo, sodobnejšo podobo. Našli sta nekaj gospa, ki še vedno spretno pomikajo stoodstotno volneno prejo po statvah, in nastali so prototipi čilimov z modernimi vzorci. Oblikovalki sta jih poimenovali Kobeiagi Kilims in pred letom dni zagnali kampanjo na Kickstarterju. 


LE V AFRIKI JIH ŠE NI - ZA ZDAJ

Kampanja je bila uspešna, prodali so okoli 120 čilimov in prevlek za blazine. Največ kosov sta prodali v Sloveniji, sledi Nemčija. "Mislim, da sva čilime poslali na vse kontinente, razen v Afriko," pove Nina, ko jo vprašam, kje vse domove krasijo njihovi izdelki.



Ker preproge in prevleke za blazine nastajajo v Bosni, sta kar veliko na poti. Prisotni sta tudi na sejmih po Evropi. "Ko sva začeli s projektom, sva se pogovarjali tudi o tem, kaj bi radi odnesli od Kobeiagi Kilims," pravi oblikovalka in ilustratorka, ki jo sicer poznamo tudi po portretih. "Ena povsem osebna, a zelo pomembna stvar je bila za obe ta, da bi zaradi projekta veliko potovali."


OBLIKOVALSKI SEJMI PONUJAJO STIK S PRODAJALCI

Ustvarili sta si modus operandi, ki obema ustreza. Čilime predstavljata na sejmih po Evropi, tam nabirata kontakte, obiščeta pa tudi lokalne prodajalne, za katere menita, da bi v njih lahko prodajali izdelke Kobeiagi Kilims. Pred kratkim sta bili v Copenhagnu.

"Sejmi so za naju ključni, saj jih obiščejo ljudje, ki vedo, kaj hočejo - imajo svoje trgovine in iščejo artikle, ki bi se skladali z njihovim konceptom," nadaljuje Nina. Prvi prodajni kanal je sicer spletna trgovina, sledijo pa trgovine z izdelki za dom. 


NOVA KOLEKCIJA PRIHAJA JESENI

Novo kolekcijo nameravata predstaviti pred septembrskim tednom oblikovanja v Londonu (London Design Week). Za fotografije bo ponovno poskrbela Ada Hamza, katalog pa bo oblikovala Renata Šifrar. "Lepo je delati z obema," pove Nina.

Vizija za prihodnost znamke je široka. Prvi na seznamu so industrijsko izdelane preproge iz organske volne. Za ta projekt in za uresničitev še nekaterih idej, ki bi jih Ivana in Nina radi izpeljali, bi potrebovali tudi investitorja.


Dekleti se strinjata, da bo njuna znamka za zdaj rasla počasi in organsko. "Zadnje leto sva vse investicije financirali iz prodaje, kar se nama zdi super in bi bilo idealno tudi za naprej," še pravi Nina. 


Ivano, Nino in Kobeiagi Kilims lahko spremljate tudi na FB in Instagramu, prevleke za blazine in preproge pa naročite v spletni trgovini

Foto: Ada Hamza
© PEPERMINT • Theme by Maira G.