SLIDER





NOVO MESTO • PRENOVLJENO STANOVANJE V STAREM MESTNEM JEDRU

nedelja, 10. marec 2019

V Novem mestu, v spomeniško zaščiteni stavbi v neposredni bližini Glavnega trga, je arhitekturni studio Arhein prenovil staro meščansko stanovanje. Želja lastnikov, ki sicer živita v Londonu, je bila ohraniti dušo prostora in s prenovo doseči čim mehkejši spoj starega z novim. 
Najprej so osvežili ogrodje stanovanja: s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo Mesto so zamenjali okna v stanovanju, zamenjati pa je bilo treba tudi večino strojnih in elektro inštalacij. Obstoječi parket so ohranili, dodali pa še en pas novega parketa ob tiku z novim keramičnim tlakom v kuhinju in predprostoru. Stari parket, ki daje poseben čar stanovanju, pa ni edini “zgodovinski” detajl, ki so ga ohranili. Takšni sta tudi opečnata stena v jedilnem kotu in spalnici, ki so se jo odločili ohraniti in jo obnoviti. 
Arhitektki Sanja Zvonković in Erika Šinkovec sta bili postavljeni pred izziv, kako na 50 kvadratnih metrov površine smiselno razvrstiti, zagraditi ali odpreti prostore bivanja - spalnico, kuhinjo, jedilnico, dnevni kotiček in predsobo. Ohranili sta obstoječe gabarite spalnice, ki je s prenovo postala bolje izkoriščena. Preostali del stanovanja so odprli z rušenjem obstoječih nenosilnih sten in s pametno zasnovo notranje opreme je arhitektkama uspelo vanj umestiti vse, kar sta naročnika želela. 
V kopalnico so namesto kopalne kadi umestili walk-in prho, manjšo omarico z umivalnikom pa nadomestili v večjo. Pomemben premik je doživela kuhinja. Na mestu, kjer je ta stala včasih, je zdaj utility s pralnim strojem. Lončeno peč, ki je stanovanje grela nekdaj, so odstranili, saj je zavzemala preveč dragocenega prostora. 
Stare pohištvene elemente so nadomestili z notranjo opremo, ki je izdelana po meri in stanovanju tako dodali pridih sodobnosti. Kljub temu pa sta arhitektki pazili, da končni izgled ni preveč sterilen. V stanovanju prevladujejo nevtralni toni, bela in siva v kombinaciji z lesom. Prostore sta dodatno popestrili z izborom svetil, od visečih do fiksnih in vgradnih v predsobi in jedilnici. 
V predsobo sta, da bi zagotovili kar največ svetlobe, umestili matirana steklena vrata. Predprostor je tako maksimalno izkoriščen z omaramo do stropa in tudi visečimi elementi pri prehodu v kuhinjo, dodatno pa ga poveča tudi ogledalo, nameščeno na kuhinjsko omaro. V kopalnici in kuhinji so se odločili za armature in dodatke v črni barvi, pulti pa dajejo vtis marmorja. 

Ime projekta: STANOVANJE SITULA
Investitor: ZASEBNI
Fotograf: Katja Avbar
Lokacija: Novo mesto
Leto načrtovanja: 2018
Leto izvedbe: 2018
Površina: 50 m2
Idejna zasnova, projekt za izvedbo: ARHEIN (avtorici: Sanja Zvonković in Erika Šinkovec)

TALISIČJE ZVERINICE IZ REZIJE • LUTKOVNA PREDSTAVA, KI JO BOMO GLEDALI TUDI ODRASLI

sobota, 09. marec 2019

V zgradbo Lutkovnega gledališča Ljubljana pod Grajskim gričem sem hodila na moje najljubše študentsko delo v otroški knjigarnici, ki je bila hkrati tudi blagajna LGL (no, je še danes, ampak to ni več ista knjigarna), zato sem bila ves čas na tekočem s tem, katera predstava se postavlja, kdo v njej igra, kakšni so kostumi ali lutke, na katerem odru bo uprizorjena, katera je v tisti sezoni naaajvečja uspešnica (Bobek in barčica) in katera nasploh ultimativni bestseller (Žogica Marogica). 


Delo v knjigarni sem zamenjala za delo v uredništvu spletnega medija in ena od mojih najljubših tem v sklopu kulture so bile prav lutkovne predstave, še več, moj čisto prvi intervju je bil prav z Ajdo iz LGL! Skratka, lutke imajo v mojem srcu prav poseben kotiček. In ko sem pred nekaj meseci na Instagramu (a se ne začne tako vsaka moja objava zadnje čase?) zagledala prikupno lisičko, sem od navdušenja kar zaploskala. Zverinice! Pa kako čarobne!
In premierno uprizoritev bodo Zverinice iz Rezije, s podnaslovom Talisičje, dočakale ravno nocoj na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana. Lutkovna predstava je posvečena stoti obletnici rojstva dr. Milka Matičetova, etnologa, ki je v Reziji, alpski dolini pod Kaninom, raziskoval in zbiral ljudske pripovedi ter jih leta 1973 tudi izdal v zbirki Zverinice iz Rezije. Ta je doživela številne radijske, lutkovne in tudi – te najbrž vsi poznamo, saj so bile del otroštva številnih – televizijske uprizoritve. 

Kot so pred marčevskopremiero zapisali v LGL, je Matičetov veliko slovenskega ljudskega izročila zbral pri pravljičarkah in pravljičarjih na Rezijanskem, priljubljeno gradivo za njihove zgodbe pa so bile prav živalske zgodbe in basni. Neko obdobje so bile v ospredju lisičje zgodbe. Zagotovo poznate najbrž najbolj ikonično med njimi – Tri botre lisičice. In prav od tod izhajajo tri lisičice iz najnovejše lutkovne predstave gledališča pod Ljubljanskim gradom. 
"Naše tri lisičice si v izobilju, dekadentnem uživaštvu in preganjanju časa pripovedujejo talisičje zgodbe," so zapisali v LGL. Od živalskih pravljic iz Zverinic, teh je kar 61, so izbali najbolj "zvitorepne" in jih glede na možnosti vsebinskih preigravanj in povezovanj med seboj združene ali poudarjene kot samostojne enote ter skozi lutkovno uprizoritveno obliko postavljene v samosvojo realnost, še pišejo.


Likovna podoba je delo Tine Dobrajc, lutkovna tehnologa sta Zoran Srdić in Iztok Bobić. Predstavo režira Maruša Kink, dramaturško jo je spletla Tjaša Bertoncelj, glasba je delo Kristijana Krajnčana, oblikovalec svetlobe pri predstavi pa je Jaka Varmuž. Igrajo Aja Kobe, Polonca Kores, Katja Povše in Miha Arh. Predstava je namenjena gledalcem od 3. leta starosti. Zgornje meje seveda ni. In jaz že komaj čakam!
Če vas te krasne fotografije Jake Varmuža niso očarale in prepričale, da se, morda po dolgih letih, spet odpravite na lutke, vas morda premami tale opis. "Predstava gledalcem prinaša duh Rezije, surovost pravljic in njihovo življenjskost – brez olepšav – tako, kot pač je. Takrat in zdaj. Zakoni živalskega sveta odražajo podobo vsakdanjega človeškega sveta in značaja. Nad navidezno preprostimi živalskimi prigodami razgrinjajo vprašanja – kaj danes služi za prispodobo nenehne živalske lakote, lakomnosti in brezmejnega doseganja ciljev?"

© PEPERMINT • Theme by Maira G.