SLIDER





intervju: Ana Hribar {fensišmensi}

nedelja, 28. junij 2009

Če Ane ne poznate po imenu in priimku, pa zagotovo poznate njen Fensišmensi. Pisane male in malo večje denarnice, torbe in torbice, značilni potiski in vzorčki, predvsem pa žive barve so značilni znak te mini blagovne znamke. Poleg tega, da oblikuje, tiska in šiva, Ana tudi fotografira, piše blog, hodi v službo in potuje - "samo da se gre", pravi sama. Ah, Ana je zagotovo punca, ki vse kar počne, počne s stilom. Za dokaz si preberite njene odgovore na pepermintov vprašalnik in oglejte fensišmensi fotke.

Kdo si?
Do 25.7. imam še 29 let. FDV diplomo iz sociologije imam v predalu, magistrska naloga iz marketinga pa zaenkrat še nima naslova. Živim v Ljubljani. Imam redno službo in velik hobi. Veliko se smejim, dobro jem, kljub trenutni enomesečni pavzi, pridno telovadim. Rada imam lepe obleke, dobro kavo, dober klepet, dobro družbo. Rada spim, ampak ne maram poležavanja. Poletje je moj letni čas in jutro moj del dneva.

Kako poteka povprečen dan v tvojem življenju?
Ker imam rada jutra, vstanem okoli šestih, si naredim kavico in jo spijem ob pregledovanju mailov in branju blogov. Potem še kaj zašijem ali natisnem, potem je pa že kar naenkrat čas, da se odpravim v službo. Do štirih mi je bolj dolgčas, potem se pa moje življenje nadaljuje. Če imam veliko dela, popoldne preživim v svojem sobnem studiu, drugače pa kaj pa vem, običajno potem delam kaj na računalniku, pripravljam fotke za na blog, ali se grem še malo potepat po mestu, skočim v kako trgovinico, ali pa na fitness.

Kako si zašla v oblikovanje? Je ustvarjanje tvoj full time job, hobi, nekaj vmes?
V omari sem imela že preveč torbic in misel na še eno novo mi je naredila slabo vest. Pa sem se enkrat izdelave lotila sama. Takrat me je gnalo to, da lahko sam, z malo konstruktivnosti, izdelaš nekaj uporabnega. Oblikovanje torbic mi je bilo tako všeč, da sem jih kar delala in delala. Potem sem našla Pozitive in prodala prve torbice. Sedaj so moji izdelki na voljo na petih različnih koncih in včasih bi si res želela, da bi bila to moja edina zaposlitev.


Kako bi opisala tvoj stil oblikovanja? Kakšno je tvoje vodilo pri ustvarjanju? Katere materiale, barve in tehnike najraje in največkrat uporabljaš?
Moj stil je bolj skandinavski. Igriv, vesel, optimističen. V osnovi uporabljam roza, turkizne in travnato zelene barve. Ko najdem kako lepo blago, malo preizkušam, kakšni odtenki bi pasali skupaj, da je končni izdelek tak, da si na njem spočiješ oči.

V Sloveniji je zelo slaba ponudba blaga. Vedno bolj ugotavljam, da imamo vse in hkrati nič. S propadom nekaterih tovarn, se je ponudba še dodatno zmanjšala, zato je sitotisk idealna rešitev, da sploh lahko naredim izdelek kot sem si ga zamislila.



Kaj/kdo te inspirira?
Večkrat me inspirirajo že same barve in vzorci blaga, oziroma vzorci, ki jih lahko dodam s sitotiskom. Stil, kot ga imajo danski Rice, Taj, Overback and friends, Pipstudio, Oilily, me zelo inspirira. Večkrat se napasem v Kokoški in Sisi in kdaj pa kdaj tudi kaj odnesem s seboj. S takimi rečmi se obdajam in mi služijo kot neke vrste "inspiration board". Obožujem kreacije Almire Sadar.
Kaj pa še drugače rada počneš?
Moj drugi hobi je fotografija, ki se dobro ujame s pohajkovanjem po svetu. Zelo rada grem "malo naokoli", samo da se gre. {p.s.: Anin krasen fotoblog si lahko ogledate tule}

Tvoja najljubša spletna mesta so:

Načrti in želje za prihodnost?Za Fensišmensi se moram malo bolj organizirati, v smislu tekoče izdelave in bolj rednega zalaganja trgovinic.
Ana, hvala za sodelovanje in veliko uspeha tudi v prihodnje.

ZEK svetlobna gverila

nedelja, 21. junij 2009

 Svetlobna gverila je mednarodni festival, ki "spodbuja umetniško ustvarjanje svetlobnih projektov in preizprašuje položaj umetnika pri sooblikovanju urbanega okolja..." Tema letošnjega festivala in posledično vodilo pri ustvarjanju je reciklaža. Zelo eko. In ZEKološko so se oblikovanja svojega svetlobnega objekta lotili člani našega najvidnejšega street art kolektiva. Reciklirali so predmet, ki ga pri svojem delu največkrat držijo v rokah - pločevinko spreja - in ga spremenili v uporaben in šik predmet industrijskega oblikovanja.


vir fotografij: ZEK
Svetlobna gverila poteka med 15. junijem in 18. julijem v Ljubljani in Kranju.

intervju: Nina Urh

petek, 19. junij 2009

Pepermint nadaljuje s predstavljanjem znanih in neznanih čudodelcev, rokodelcev, obrtnikov vseh vrst in suhorobarjev. :) Danes je na vrsti zelo zanimiva gopodična, zabavna, duhovita, včasih malce lena, predvsem pa pogumna Nina, ki je lahko vsem sanjačem v zgled in navdih. Njene ribe so že legendarne, njeno oblikovanje čisto in hkrati barvito - čista pozitiva. O njenih dogodivščinah grafične oblikovalke na svojem, ljubezni do češenj in sardelic, fotografije in podobnega, si lahko preberete {in pogledate} na njenem blogu, vmes pa uživajte ob temle intervjuju.



Kdo si in kaj počneš?
Sem skoraj 30-letnica, ki je po letih kolebanja, sedenja za sivo uradniško mizo in jamranja nad svojo usodo (ok, to počnem še sedaj) zbrala pogum in zamenjala varno službo s porodniškim dopustom za nepredvidljivi svet grafičnega oblikovanja. Vendar za svet, ki ga obožujem, v njem normalno diham in se veselim vsakega dneva posebej.Kako sem se znašla v dizajnu, še sama ne vem. Dokončala sem študij krajinske arhitekture in se zaposlila v javni upravi, ker nekako nisem vedela točno, kaj bi počela v življenju. Ta čas so me pokonci držali le dolgi popoldnevi, ki sem jih preživela v glavnem v oblikovanju, predvsem za prijatelje, znance. Počasi so se pa začele zadeve odvijati, naročnikov je bilo vedno več, projekti so bili zahtevnejši in bili so dnevi, ko sem za računalnikom sedela po 16 ur in takrat sem vedela, da se je potrebno odločiti …



Povprečen dan
V bistvu bi rada povedala, da se moj dan začne z jutranjo kavo, s prebiranjem pošte, delom do 12h, potem kava s prijatelji in popoldne izlet v naravo. Pa ni tako. Jutra vedno začnem na netu, kakšno uro prebijem po blogih, portalih (da nimam slabe vesti, temu rečem segrevanje), potem delam, jem, pijem zeleni čaj, se delam, da delam, obupujem, počivam, spet delam, za posebne priložnosti se odpeljem do sosednjega mesta na kavo, potem spet govorim, da bom delala, jem, peljem psa ven, posedam na terasi z najljubšim sosedom Juretom. Zvečer, ko pa je panika, pa začnem na polno delat. Če povzamem, manjka mi malo discipline, ampak ta pride v kompletu s pisarno naslednji teden ;)

Stil ustvarjanja? Kaj še rada počneš poleg oblikovanja?
Skušam delati vse, čeprav mi ne gre vse od rok. Najrajši delam logotipe. Všeč mi je proces dela, razvijanje, minimalizem. Všeč mi je, kako obračam, združujem, odvzemam in dodajam, se zabavam, dokler ne pridem do kompleksnega rezultata, ki pove vse v svoji preprostosti. Rada imam čiste linije, tako da sem že na točki, kjer skušam ilustracijo čisto minimalizirati, jo narediti grobo in preprosto. Bom temu kar rekla moj stil. Smisel dobrega dizajna vidim predvsem v sposobnosti biti iznajdljiv, hudomušen in kreativen. Poleg klikanja pa še rada fotografiram, eksperimentiram z lomo fotografijo, kvačkam ribe in po novem sanjam o sitotisku.

Naj 3
V bistvu bom tukaj vprašanje priredila na naj 3 glasbe, ker sem človek, ki ji glasba predstavlja a must v življenju. Knjige so občasne, filmov pa tudi ne maram preveč, sem bolj tip za nadaljevanke. Vsekakor pa si življenja ne predstavljam brez chillout komadov, Roisin Murphy in brez kakšne udarne elektronike za naspidirane dni.

Kaj te inspirira?
Inspirira me vsaka neumnost, vsaka lepa stvar, beseda, ki jo slišim, flek na okenski polici, modna revija, športni dogodki,... Ure in ure prebijem na blogih, klikam linke do neskončnosti in ko najdem kakšno novo stvar, se veselim kot majhen otrok. Da ne pozabim vseh tutorialov in youtuba, preko katerega sem se naučila kvačkati in štrikati. In večkrat se vprašam, ali bi bila brez www-ja bolj ali manj produktivna. Verjetno bolj … ;)

Načrti in želje za prihodnost...
Definitivno, da bi bila manj lena ... ;) Pa da bi se naučila šivati, mogoče celo kuhati in pospravljati, pa da bi se končno navadila pravilno uporabljati zaslonko, da bi bili vsi naročniki kul, da bi nehala delati pri 35-tih, da bi obiskala vse države na I (ta projekt je že v teku), da se računalniki ne bi sesuvali; da bi imeli vsaj kaj koristi od globalnega segrevanja in bi češnje zorele celo leto ...
Nina, naj se vse to tudi zgodi
in hvala za sodelovanje! ;)

intervju: Tjaša Gruden

torek, 9. junij 2009

Tjaša je prva, ki sem jo povabila k mini intervjuju za pepermint. Z razlogom. Je namreč odlična fotografinja, ki s svojo rahločutnostjo in občutljivostjo za majhne in ljubke detajle, v objektiv ujema res neverjetne podobe. Njene fotografije so nežne, mehke, zasanjane, elegantne - in prav taka je tudi sama. Njena dela si lahko ogledate tukaj, sama pa je za to priložnost pripravila tudi izbor svojih fotografij - portretov in lifestyle motivov.

Tjaša, nam lahko za začetek poveš kaj več o sebi (da fotografiraš, vemo:). Študiraš, hodiš v službo? Skratka, kako bi se opisala?
Trenutno sem samo študentka. :) Pred mano je kar nekaj fotografskih izzivov, tako da največ svojega časa posvečam prav fotografiji. Drugače pa sem čisto preprosto dekle, zaljubljena v fotografijo in vse lepo okoli mene. Zaljubljena v poletje in zaljubljena v majhne, preproste, vsakdanje malenkosti in trenutke, ki moje življenje delajo popolno.

Kako izgleda tvoj povprečen dan?
Moj povprečen dan? Hmm zanimivo ... trenutno, ko nisem nikjer redno zaposlena, imam kar nekaj časa zase in za stvari, ki mi pomenijo ogromno. Zjutraj zelo rada malo dlje spim, nato pa si privoščim ogromen zajtrk, za katerega prej nikoli nisem imela časa. Sledi rutinski pregled vseh mojih najljubših spletnih strani, s katerimi sem pravzaprav kar malo zasvojena. Potem pa mi seveda ne zmanjka vsakodnevnih opravkov, ki jih nikoli ni malo. Fotografiranje, urejanje fotografij, brskanje za novimi lokacijami, brskanje za novimi idejami, je le nekaj izmed stvari. Najraje pa imam tiste trenutke, ki si jih lahko utrgam za svojo najboljšo prijateljico, družino in svojega fanta.

Kako si zašla v fotografijo in na kakšen način je spremenila tvoj vsakdan?
V bistvu čisto po naključju. Fotografirala sem že od nekdaj, a sem se v fotografski aparat dokončno zaljubila šele na snemanju nekega videospota in si nato tudi kupila svojo prvo dslr kamero. Marca letos pa sem se vpisala tudi na študij fotografije. Predvsem mi je fotografija odprla oči, saj sedaj še bolj cenim tiste majhne trenutke in to, da se lepo skriva tudi v majhnih, čisto vsakdanjih stvareh.

Kakšno fotografsko opremo uporabljaš? Kako bi opisala svoj stil fotografiranja?
Fotoaparat, s katerim fotografiram je Nikon d40. Leča, ki se le redko loči od njega, pa je Nikkor 50mm 1.8. Uporabljam pa še makro lečo Sigma 105mm 2.8. Moj stil fotografije je predvsem zelo romantičen in sanjav. Zato moje fotografije največkrat spremljajo nežne, pastelne barve in mehak, včasih že skoraj zamegljen fokus.



Kje iščeš/najdeš navdih? Kaj najraje upodabljaš?
Kot sem že omenila so navdih za moje fotografije največkrat povsem vsakdanji trenutki, majhne malenkosti, ki me navdajajo z veseljem. Najraje upodabljam predvsem still life elemente in pa portrete.

Delo katerega fotografa/ustvarjalca sama občuduješ?
Huh, tukaj pa bi lahko naštela kar nekaj ljudi, a naj omenim Kanadčanko Leslie Thomson, amatersko fotografinjo, katere delo lahko najdete na tejle povezavi in ki ga sama naravnost obožujem. Prav ona je tista, ki je moj velik navdih.

Tvoja najljubša spletna mesta, brez obiska katerih si ne predstavljaš svojega dne?
Zagotovo je moje najljubše spletno mesto Flickr, kjer so objavljene tudi moje fotografije. To je spletna stran, ki jo zagotovo kliknem kar nekajkrat na dan.
Najljubši/e 3 {knjige, filmi, glasba}?
Ne vem zakaj, a ravno takšna vprašanja so zame najtežja. Ogromno je knjig, flimov in glasbenih izvajalcev v katere sem naravnost zaljubljena. Obožujem romantične knjige, ljubezenske zgodbe in dobro glasbo. Sem nepoboljšljiv romantik, zato najraje izberem prav tiste knjige, filme in glasbo, ki so romantični obliž za mojo dušo.

Standardno vprašanje. :) Kakšne načrte in želje imaš za prihodnost?
Moja največja želja in vsekakor moj prvi načrt trenutno je uspešno dokončanje fotografskega študija. Potem pa kakšno luštno delo povezano s fotografijo. :) Ali pa morda ustvarjanje v svojem lastnem studiu. Predvsem pa si želim še kam odpotovati in uresničiti svoje sanje.

Tjaša, hvala še enkrat za sodelovanje, vsi pa vabljeni k obisku Tjašine strani , s pohvalami pa jo lahko zasujete kar tukaj v komentarjih. :)
© PEPERMINT • Theme by Maira G.