SLIDER





LES MOUSTACHES + LES FLEURES

četrtek, 27. januar 2011

ofišli sm brkata punca. po verišci, ki jo moram kdaj prav "izgubiti" ali "pozabiti domadoma", da je ne nosim nonstop, imam zdaj še prstan. zaradi njega sem včeraj nosila grelčke, čeprav je bil minus. sem pa tudi punca z lepo malo denarničko, ki je ravno pravšnja za kartice, papirnate dinarje in drobižke. saj ste že uganili, pa vendar - embrace softgoods. tenkjuverimač, neža!

DELO OSVOBAJA

sreda, 26. januar 2011

zadnje dni sem precej natempirana. se mi pozna že po hoji, kar skakljam. že na bus težko čakam, bi šla kar peš, čeprav v bistvu nimam časa. vseeno sem danes zjutraj, četudi sem se s težavo zvlekla iz postelje (bi res potrebovala enega poltergajsta kot v tistem prizoru iz tistega paranormalnega filma, ki ga nisem gledala, no, razen točno tega prizora), vanjo položila tudi arčija. ker je ob jutrih prav fajn prizor, ki se odpre pred tabo, ko zaviješ na čopovo in je vse bolj prazno, samo par dostavnih kombijev se med sabo ne more zmenit, kdo bo šel rikverc in kdo naprej. ah, nevermind, slikce!
WORD!

in za konec še ena zelo smiljanmori. vsaj kar se leve polovičke fotokolaža tiče. mi je všeč ta misel, jo bom kar ponotranjila in si naredila 2011. in ker delo osvobaja, grem kmalu nazaj v službo. kot vidite, me čaka pravljična urica z ustvarjalno delavnico. danes bomo izdelovali pingvine. :)

ZA DEVETIMI GORAMI

petek, 21. januar 2011

ah, saj vem. okusi so raznovrstni, ampak ilustracije zvonka čoha mi res niso kaj preveč povšeči. daleč od tega, da sem ozkogledna tradicionalistka, le svet otroške ilustracije je po moje premehak, presvetel in prenežen zanje. v tej moji iluziji me njegova estetika kar malce zmoti. v tandemu z risbo ančke gošnik godec, ki je soilustrirala zbirko slovenskih ljudskih pravljic, pa sploh. je pa naslovnica zato prečudovita, polna drobnih detajlov in ptic, ki jih imam tako rada.

če bi si radi ilustracije ogledali v orginalih, se le oglasite v ljubljanski mestni hiši, kjer bodo na ogled do 20. februarja.

♥ MALI SKRIVNI VRT ♥

torek, 18. januar 2011

da vsako leto kooomaj čakam, da se sneg začne taliti in se pod njim začne kazati svetla zelena travica, ve vsak, ki me vsaj malo pozna. pomlad je moj najljubši letni čas, obdobje okoli velike noči pa sploh. če sije sonce in ni snega, seveda. tudi zato me je toplina in svetloba sonca ta vikend tako razveselila. v soboto sem po vožnji z vlakom (in opazovanju košut, ki so sredi belega dne ležale med topoli na ljubljanskem barju - čudovit prizor!) in kruhovih cmokih z golažem (njami!) pripravila opremo in se odpravila na ekspedicijo.  podobno kot medvedek pu. v nedeljo po prvi vožnji moškega slaloma pa sem se preselila pred hišo. oči se je kot ponavadi umaknil na varno, požvižgavala sem si, mačke so se mi zapletale med noge, pred čebelami sem bežala v verando. :)
in tako sem zasadila prve pomladne vrtičke v glinene lončke.
za mini vrtičke potrebujemo: glinene lončke, zemljo, rastlinice s koreninami, mah. za dekoracijo pa še žico (cvetličarska je več kot kul), selotejpke iz blaga (kako se ga naredi, si lahko ogledate tule), po želji tudi striporaste ptičke (jaz sem dva kupila, dva pa sem že pred leti rešila z nekega šopka).
lončke sem porisala z mojim najnovejšim odkritjem - belim flumastrom. ful fina stvar. kot vidite zgoraj desno, sem porisala tudi steklo (pokažem jutri), povsem lepo pa flumaster prime tudi na glino, papir in blago. lončke sem najprej nameravala prelepiti s servetki ali kar s trakovi iz blaga, a sem si premislila. morda pa se jih kdo med vami loti tudi tako. za okras iz žičke in selotejpka napravimo nabodalca. ne morem opisati, kako zelo uživam pri takih malih prčkarijah. :D
v naslednjem koraku v lončke skoraj do vrha nasujemo zemljo. lahko je tudi s kakšne krtine, lahko pa pobrskamo okoli hiše in najdemo lonček s posušeno cipresko, ki ždi v perfektni črni zemljici. ta seveda kar kliče po ponovni uporabi. iz nabranih, izkopanih in izruvanih rastlinic izberemo želeno in zasadimo male džungle in pragozdove. obložimo z mahom, v vsak lonček pa zapičimo še kak okrasek.
takole izgledajo moji.
a niso adorable? hm, čeprav doma nihče ni bil ravno navdušen, ko sem jih postavila za centerpiece na mizo pred kosilom. pa kaj, tudi če bo -10°C, tudi če bo pol metra snega, zdaj vem, da se pod njim že skriva zelenje in da bodo slepice pod njim počakale name in na marec.

pakunga: OLIUM

ponedeljek, 10. januar 2011

bergla je moj najljubši domači oblikovalski studio. igra spomin, ki so ga naredili za pivovarno, je ohinsploh luštna, zelo všečna pa je tudi embalaža za zeliščne namaze olium, sploh tale trakec. ki povezuje nalepko in "varuje" pokrovček, je zanimiv zaradi potiskov listkov in vejic čemaža, rukole, bazilike in peteršilja. skratka, mene take zadevice povsem navdušijo. danes sem v trgovini na polici zagledala še nekaj, kar me je presenetilo. o tem pa morda naslednjič.

intervju: Ana Baraga

nedelja, 9. januar 2011

    Na Ano sem postala pozorna med lanskoletno razstavo študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Oko za oko. Kup njenih (porisanih, popisanih, polepljenih in počečkanih) moleskinov me je popolnoma prevzel in želela sem vedeti, kdo se skriva za njimi in imenom na razstavni ploščici. In tako sem Ano prosila, da izpolni tale vprašalnik. Ker je trenutno na izmenjavi v Barceloni, je malce dlje trajalo, ampak zdaj so odgovori tu. Aninemu delu lahko sledite tudi na njeni strani ali pa si ogledate njen portfolio.
    Kdo si in kaj počneš?  
    Sem punca iz Ljubljane, malo odrasla in veliko otročja. Končujem študij vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Sanjam o slikarstvu, umetnosti, ljubezni, velikih dogodivščinah, o tem, kaj vse bo treba narediti, o prihodnosti in letenju. Čudim se življenju.  
    Kako ponavadi poteka tvoj dan?  
    Začne se zelo počasi ob motoviljenju in začenjanju delovanja in končuje vse bolj hitro. Zaenkrat sem bolj večerno nočna. Veliko časa porabim, da zberem koncentracijo za delo, menim, da je to do neke mere del dela (a jo po moje tudi prvečkrat presežem). Nedelo je del dela. Ustvarjalci brez neke redne ritmične zaposlitve imamo ponavadi obdobja, ko veliko delamo - cele dneve, vikende ter obdobja, ko je dejanskega dela manj. A to je več kot poklic, je smer življenja in pogled nanj. Tako je tudi sprehod v trgovino vizualni trip, vedno nabiraš razne ideje, inspiracije, vidiš kompozicije, barve, hecne motive... 
    Kako si zašla v svet vizualne umetnosti in kako je le-ta postal tvoj študij in bodoči poklic? 
    Izhajam iz  družine, kjer se oba starša ukvarjata z vizualnimi umetnostmi in sem bila s tem od vedno obkrožena, tako da je bila usmeritev v to logičen potek razvoja. Drugega v bistvu ne poznam in ne znam početi. Kot otrok sem veliko risala in si zraven izmišljevala zgodbe. Tako sem bila lahko cele dneve sama s papirjem, svinčnikom in domišljijo. Veliko sva skupaj risala in se igrala z mojim dedijem. Starši so me vedno spodbujali, a nikoli učili ali preveč profesionalno pristopali do moje ustvarjalnosti, vsaj do fakultete ne -  vse je potekalo zelo spontano in neprisiljeno. V osnovni šoli nikakor nisem hotela biti slikarka ali umetnica, čeprav sem stalno risala in sem si izmišljevala marsikateri poklic, ko pa sem se odločala za srednjo šolo, sem spoznala, da je usmeritev v likovnost le tista prava zame in se odločila za SŠOF in kasneje za ALUO.   
    Kateri so tisti "tvoji" mediji ustvarjanja? 
    Zaenkrat sem se v večji meri usmerila v ilustracijo in se zaljubila v knjigo kot medij. Ne želim pa se omejiti, saj različni mediji omogočajo različne izrazne možnosti in vsebine. Za vsako sporočilo je primeren poseben medij. Medij je sporočilo ("Medium is the message." Marshal McLuhan). Zakaj knjiga? Ker ima več strani, na katerih lahko predstaviš več plati življenja, več drobcev, ki tvorijo celoto. In več knjig na polici spet tvori  svojo celoto, svojo zgodbo. Knjiga je objekt, celota, zgodba, v sebi nosi svoj svet. Je oseben medij, ki ga bralec vzame v roke v trenutkih kontemplacije. Je kot dialog med ustvarjalcem, pisateljem in bralcem, gledalcem - direkten nagovor. 
    v sodelovanju z Miho Erjavcem
    Najbolj prvinsko iz mene nastajajo liki - živali in ljudje. Sem bolj figuralik in abstrakcija mi ni prirojena. Kar se same tehnike ilustracije tiče, imam rada skicozen način risanja, ker menim, da je sproščena risba najboljša za direkten prenos misli, čustev in stanj na papir ter ima najmočnejšo osebno noto. Vsaka črta, ki jo posameznik potegne, je drugačna. Večkrat pa seveda rada zakompliciram z kolažem, mešanjem s fotografijo, risbo in poznejšo računalniško obdelavo, da ustvarim poseben vizualen svet, stil in atmosferao Ponavadi elemente narišem in pripravim posebej, jih nato skeniram in pozneje računalniško dodelam celoto v kompozicijo, saj mi ta način omogoča mnogo preizkušanja in dodelovanja. Drugače je, če delaš original le na papirju, saj dodelava v tem primeru ni možna.

    Bi znala zamejiti svoj stil, kaj je značilno za tvoja dela? 
    Mislim, da je moj stil pisan, igriv, hudomušen, včasih grotesken, erotičen, nežno grob in skrivnosten. Živalice in osebice, ki nastanejo pod mojimi rokami, me spravijo v zelo dobro voljo, pogovarjamo se in smejimo. Upam, da tako vplivajo tudi ostale, ki jim pridejo v vidno polje. Svojim delom želim poleg vizualne podobe dati predvsem vsebino, ki se mi zdi pomembnejša od tehnike in popolnosti izdelave, čeprav je seveda tudi ta zelo pomembna. Vsebina torej narekuje “stil”. Rada menjam tako vsebine kot stile.
    Kaj te najbolj inspirira?   
    Ogledi razstav mojstrov iz preteklosti. Veliki umi. Literatura, internet, človeško telo, človekovo delovanje, psihologija, odnosi in narava. Sama sebe in čudenje nad tem, da živim. Posebni ljudje, ki me obkrožžajo. Raznolikost. Barve, oblike, vzorci, svetloba. Svet. Življenje, predvsem življenje.
    Tvoja najljubša spletna mesta?  
    Haha. Facebook. Pa kakšni blogi in linki, ki me popeljejo do krasnih reči, informacij in ustvarjalcev. To me ponavadi zelo navduši in inspirira na začetku, a mnogokrat traja predolgo, saj se izgubim v sodobni postmoderni “vse-je-že-narejeno” utrujenosti in prenasičenosti uma.
    Načrti in želje za prihodnost? 
    Izboljšati oz. razviti sebe, da bom čimbolj izkoristila svoje potenciale in postala čimbolj jaz - ter s tem bila zmožna čimveč dajati. Morda nadaljevati študij po diplomi v manj praktični smeri, da poskusim preusmeriti svoj miselni tok še tja stran od uporabne funkcije k bolj duhovni, osebni, svobodni. Najprej pa seveda dokončati tega in diplomirati. Poskusiti se izogniti klasičnim zaposlitvam in sodobnemu suženjstvu. Biti samostojna. Sodelovati z nadarjenimi ljudmi iz mojega in drugih področij. Biti čimbolj ne lena, kar ne pomeni ne privoščiti si kdaj nekaj lenobe, ampak predvsem zares znati uživati v delu in imeti motivacijo za napredek na večih področjih. Ravnovesje... Stalno se želim učiti. Pa včasih poskusiti še kaj drugega kot le likovnost, ki sicer (časovno) prevzema generalni del mojega življenja. Potovati. Delati lepe, smiselne in vsebinsko polne reči, ki bodo osrečevale mene in druge ljudi. Poskusiti z svojim delom komu vzpodbutiti kakšno misel, porušiti kak okostenel princip, stereotip, družbeno pogojeno prepričanje - ali pa vsaj narisati nasmeh. Haha, kot vsak - izboljšati svet. 
    Ana, hvala za sodelovanje in veliko uspeha še naprej. :)

      A CLASSIC MORNING MAIL.

      sreda, 5. januar 2011

      zgodnjedopoldanski mejl
      od: katja za: nina subject: AAAA.
      NINA, kaj ti morm dat, da mi dovoliš, da objavim tale plakatič na pepermintu? tako zelo je lep. se recimo javim, da grem do okoljskega centra po mula vrečko.
      ninin plakat za koncert a classic education + spock studios, ki se bo  kmalu zgodil v metelkovski menzi pri koritu. zaradi takih plakatov se gre na koncert, čeprav nimaš pojma, kdo in kaj igra.
      © PEPERMINT • Theme by Maira G.