četrtek, 28. oktober 2010

intervju: Polona {elevenstar}

In že je čas, da vam pokažem na novo izpolnjen pepermintov vprašalnik! Tokrat se je z njim spopadla Polona, pridna punca, ki rada kvačka. Tako zelo rada, da je pred kratkim odprla pravo pravcato podjetje. In kaj kvačka? Predvsem kape, in to kakšne! Pisane, črtaste, vsaka je drugačna, vsaka unikatna. Elevenstar našitek tako krasi že marsikatero kapo, ta pa marsikatero glavo. Vabljeni k branju, da izveste še nekaj več o Poloni.
1. Kdo si in kaj počneš?
Sem Polona, stara sem 28 let, športnica, ustvarjalka, “falirana” študentka politologije in sociologije…vendar nad faksom nisem še čisto obupala, verjamem, da pride nekoč čas tudi za dokončanje le-tega. Po duši sem športnica, zaljubljena v kolesarski spust in pa smučarski tek. Pred skoraj dvema mesecema sem odprla lastno podjetje, poleg tega pa delam preko pogodbe še za neko podjetje.

2. Kako ponavadi poteka tvoj dan?
Trenutno so moji dnevi tako naporni in tako podobni eden drugemu, da me včasih že kar malo zaskrbi. Vstajam ob pol sedmih, sem v službi do pol petih, nato pa kvačkanje, dokler ne zaspim na kavču s kvačko v roki. Če se le da, vsak prosti trenutek izkoristim za šport, kar se zadnje čase zgodi premalokrat.
3. Kvačka, volna, kape... elevenstar. Kakšna zgodba stoji za tem, kje se je vse skupaj začelo in kam te pelje?
Zgodba moje znamke elevenstar…v bistvu se je vse začelo tako, da sem si želela kapico, ki bi pasala k jakni, ki sem si jo kupila, sveda se take kape ni dalo kupiti, zato sem se odločila, da si jo naredim sama. Prvih nekaj zank mi je pokazala mami, ki je tudi sedaj moja pridna pomočnica in brez katere mi sigurno ne bi uspelo “nakvačkati” vseh naročil. Ker pa je bilo takrat, pred približno petimi, šestimi leti kvačkanje med mladimi prej izjema kot pravilo, so začela kapljati naročila, najprej od prijateljev, nato pa še od vseh ostalih. Ime elevenstar ima seveda simboličen pomen, kot ga imajo vse stvari, ki se dogajajo v mojem življenju… zdi se mi, da nobena stvar ni prepuščena naključju in da se vse zgodi z določenim razlogom. Kam vse skupaj pelje, ne vem, prepustila se bom toku. Vem samo to, da mi ne bo nikoli žal, da sem zbrala pogum in šla na svoje, ter tako poskušala uresničiti idejo o sanjski službi. Seveda vsega tega ne bi bilo brez majhne skupinice ljudi, ki mi zelo pomagajo in to zelo cenim. Da ne omenjam moje mami, Nine (ninalena), brez katere elevenstar ne bi bil to kar je, saj je Nina zgradila celotno zunanjo podobo moje znamke in sem ji zato neskončno hvaležna, potem je tukaj še ostala družina, ki mi stoji ob strani in me podpira pri mojih idejah.

4. Kako bi opisala profil ljudi, ki nosijo elevenstar izdelke?
Elevenstar izdelki ne poznajo omejitev, nosijo jih tako mladi kot stari, športniki, umetniki…
Predvsem so med kupci mladi, ki imajo radi žive barve in jim je všeč ideja, da je vsaka kapica unikat in narejena po njihovih željah. V elevenstar ekipi sta tudi dva športnika, Avstrijec Bastian, extremni športnik in snemalec RedBullove serije Cliptomaniacs in pa Žan Košir, deskar na snegu, član slovenske državne reprezentance. Predstavnika ekipe sta tudi človeka, ki predstavljata idejo znamke elevenstar…”wear it with fun”! In ju oba zelo cenim.
5. Se ti kdaj zgodi, da bi kvačko najraje vrgla v koš in kaj storiš, ko ti kvačkarska motivacija pade? 
Ooooo seveda se mi zgodi, zato pa obstajajo poletne počitnice, da si malo odpočijem, si napolnim baterije.
Drugače pa zaenkrat (moram potrkati na les) ni bilo kakšne večje krize, saj je to navsezadnje stvar, ki jo počnem izjemno rada. Motivacijo mi seveda dvigne kakšno potovanje, od koder prinesem cele vreče volne in pa seveda vsi tisti, ki nosijo kapice in ki jih kdaj po naključju vidim kje na ulici, no, pa še vse pohvale, ki jih dobim od svojih zadovoljnih strank. Kaj sem pa sigurno še pozabila.

6. Kaj še sicer rada počneš?
Izjemno rada potujem, vendar predvsem po Evropi, ostali kontinenti me še kar ne pritegnejo… mogoče edino Kanada s svojim Whistlerjem, kamor bom seveda nekoč zagotovo šla, saj so tam najlepše proge za spust.
Rada tečem maratone na tekaških smučeh, z leti mi je uspelo celo doseči, da je tremo zamenjal nek drug občutek, ki ga ne znam opisati... v glavnem, neskončno se veselim štarta in komaj čakam da se potovanje začne.
7. Načrti in želje za prihodnost?
Želje, načrti… šla bom s tokom, ga poskušala čimbolje kontrolirati, vendar se mu kljub temu prepustiti. Želim si predvsem to, da bi bili okrog mene še naprej tako pozitivni ljudje, ki me spodbujajo in mi pomagajo, vse ostalo bo pa potem tako ali tako ubralo svojo pot... usoda in te reči… Pa zdravja, tega si želim najbolj!

{foto: prva Urša Drofenik, ostale tri Jan Bleguš}

Polona, najlepša hvala za sodelovanje in veliko uspeha in veselja s kvačkanjem še naprej! 
 

3 komentarji:

  1. Super lepe kape, navdušena!!

    OdgovoriIzbriši
  2. Polona, čestitam za pogum (mi kvačkarji vemo, da je potreben za tak korak)! Tvojim čudovitim kapicam želim veliko zadovoljnih glav, tvojemu podjetju pa veliko uspeha.

    OdgovoriIzbriši
  3. Kako lepe kap'ce. Retro v obliki (moj fotr je nekaj takega nosil za v hribe ko je bil še fant) in nove barve. Krasno!!!

    OdgovoriIzbriši

LinkWithin

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...