SLAVČEK IN GRANATNO JABOLKO

SLAVČEK IN GRANATNO JABOLKO

nedelja, 6. januar 2013

So slikanice, ki so didaktične, prisrčne, poučne in lepe. In so slikanice, ki so vse hkrati, predvsem pa vzamejo dih. Tudi odraslemu bralcu. Takšna je tudi slikanica Slavček in granatno jabolko, ki je čudovit preplet barv, podob in nežnega, globokega ritma ter pomena besed. Te je zapisala Tjaša Koprivec, medtem ko so ilustracije, ki tako čudovito podprejo pesem, jo potopijo barve in razprejo v prelepo paleto odtenkov zaznav in čustev, delo Polone Lovšin. Zgodba, ki je morda mlajšim težje razumljiva, bo očarala vse, ki verjamete, da slikanice niso le za otroke, ampak tudi nam pokažejo marikateri zgled in recept za drobno srečo.

PREBERI

HIŠA PRAVLJIC // SLIKANICA

HIŠA PRAVLJIC // SLIKANICA

petek, 13. april 2012

S tem, da smo si lahko na rednem programu Kinodvora ogledali celovečerno animiranko Hiša pravljic, sovpada tudi izid istoimenske slikanice v slovenskem prevodu, ki so jo izdali pri Sanjah. Tako kot risanka, je tudi slikanica neopisljivo čudovita. Ilustracije Rebecce Dautremer so zgodba zase. Krhke, tanke in obenem bogate v detajlih in zamolklih barvah, ki oživijo točno tam, kjer je treba. Pravljica sama pa ... pravljična. O pravljicah. Anik Le Ray je zapisala pripovedko o malce strašljivi hiši in o radovednem Natanu, ki se tja preseli z družino. V prepovedano sobo bi vstopil vsak radoveden otrok (ker - kateri otrok pa ni radoveden, sploh ko gre za prepovedna reči?) in tako tudi Natan za prepovedanimi vrati odkrije veliko skrivnostno knjižnico, polno zgodb in črk. Ki jih fantek še ne razume, saj ne zna brati. A pravljice bledijo, treba jih je rešiti, z njimi pa vse male in velike, prijazne in hudobne pravljične junake. Sporočilo knjižice pa prav tako, kot pravi teta Eleonora ... človek nikoli ne bi mogel živeti brez sanj.

PREBERI

BERTO IN OSTALE ŽVERCE

BERTO IN OSTALE ŽVERCE

torek, 4. oktober 2011

Danes sem vas pustila čakati na pepermintovo objavo. Imam opravičilo - novo službo in prehlad. Vmes pa še tisoč in en opravek (sovražim papirologijo, vse možne obrazce, upravne enote, referate in podobne zadeve!). Par mesecev je že, odkar nisem več vsak dan med knjižnimi novostmi in tako sem tudi za novo pravljico Svetlane Makarovič izvedela malce z zamudo. Svetlano imam rada in čeprav pravi, da ne piše za otroke, si  jaz svojega otroštva definitivno ne predstavljam brez njenega Čuka na palici, Tovarišice Lisice in podobnih pesmic. Pa Sapramiške, Pekarne Mišmaš, Vile Maline in vseh ostalih zgodbic, ki sem jih spoznavala tekom življenja.

Slikanica Berto, Zajec langobardski je izšla pri založbi ArseM, ilsutrirala pa jo je do sedaj meni nepoznana ilustratorka Mateja Jager. Fletno. Nekaj slikic je tudi iz Čuka na palici in so takisto Matejino delo. Ob tej priliki pa lepo pozdravljam kolektiv Krigl, pogrešam vas! :)

PREBERI

OLD AND BEAUTIFUL

OLD AND BEAUTIFUL

nedelja, 8. maj 2011

za vse tipoljube so antikvariati prava meka. razni zborniki in učbeniki, razprave in spisi imajo prav fensi platničke, čeprav datirajo še pred sredino prejšnjega stoletja. ah, saj vem, da so knjige namenjene predvsem branju, ampak mnoge so take, da bi jih človek predvsem gledal. in takele za 1evrič ti tega ne bodo prav nič zamerile. 

PREBERI

ALEX STEINWEISS: mojster ovitkov

ALEX STEINWEISS: mojster ovitkov

četrtek, 31. marec 2011

Med moje najljubše umetnike tega sveta lahko od včeraj prištejem tudi Alexa Steinweissa. Ob takih "odkritjih" si vedno očitam butastost in nerazgledanost, ker vsa ta fenomenalna likovna dela obstajajo že skoraj stoletje, jaz pa nič ne vem o njih. Včeraj sem se šla malo naslajat nad knjigami v Konzorcij in tam je bila - ogromna, težka, ohinsploh lepa (in ohinsploh draga) monografija tega pionirja oblikovanja ploščnih ovitkov. LPjk. Preden je Steinweiss leta 1938 pri triindvajsetih letih oblikoval prvi ovitek, so bile plošče ovite v navaden poštarski (tisti rjav, no) papir. The rest is history.

PREBERI

DEŽELA VELIKE TOVARNE BESED

DEŽELA VELIKE TOVARNE BESED

petek, 25. februar 2011

nekje daleč je dežela, kjer ljudje le redko govorijo. to je dežela velike tovarne besed. 

v tej čudni deželi moraš besede kupii, da pa jih lahko izgovoriš, jih moraš pogolniti.

ah, to je tako lepa knjiga! spet ena od slikanic, ki jih bolj kot otroci razumemo odrasli. v knjigarni sem si jo ogledovala že mesece, preden sem si jo končno le kupila. govori o ljubezni, a na tako poseben in predvsem nežen način. tako nežen, da že zaboli. ilustracije so delo valerie docampo, zgodbo je ubesedila agnes de lestrade. v slovenščino jo je krasno prevedla ana ambrož, izdala pa založba kres.

PREBERI