SLIDER
intervju: Polona Fonda
sobota, 26. september 2009
Kako si zašla v fotografijo/oblikovanje in na kakšen način je spremenila/o tvoj vsakdan?
o k o . z a . o k o
torek, 22. september 2009
u r b a n . o u t f i t e r s
sobota, 19. september 2009
intervju (poln lepih fotografij): Katarina Jazbec
nedelja, 13. september 2009
Sem Katarina, dijakinja, ki obiskuje 4. letnik Gimnazije Kranj. Na žalost ali pa srečo sem pred slabima dvema mescema vstopila v svet polnoletnosti, kar pa ne pomeni, da sem sedaj kaj bolj odgovorna. Skupaj s starši, bratoma in ostalimi sorodniki (ki jih sploh ni malo) živimo v prijetni vasici Sebenje, ki leži med Kranjem in Tržičem.
Prijateljice bi verjetno rekle, da sem nasmejan, skuštran, zbegan in neroden deklič, ki kar naprej teži s fotografiranjem, ki na plesišču izgubi ves razum, v šoli pa je odločno preveč priden.
Če pa je bilo vprašanje zastavljeno bolj na filozofski način, lahko povem le, da skoraj ne mine dan, ko se ne bi verjetno kot vsak izmed nas vprašala, kdo sem. No, in ponavadi me takšno razmišljanje nikamor ne pripelje, še posebno pa ne do odgovora.
Kako poteka povprečen dan v tvojem življenju?
To bo potemtakem šolski dan. Zjutraj vstanem navadno od petih do pol šestih, pojem zajtrk, zraven pa berem revije in časopise, nato pa sledi rutinski obred v kopalnici. Ko je vse to opravljeno ali pa skoraj, se začne igra na srečo – ujeti avtobus ali pač ne. Pouk začnemo ob bogokletni uri, to je deset čez sedem. Vmes med glavnim odmorom in po pouku pa obvezno kofetkamo v rock lokalu Down Town, kjer vrtijo res zakon musko. Popoldan nekaj časa porabim za sproščanje, kot je poslušanje glasbe, surfanje po internetu (bloganje, fb, youtube …), branju, sprehodih, brenkanju na kitaro, urejanju fotografij … Zvečer pa sledi neprijetni del, (m)učenje. Zadnje čase pa me zaposluje tudi izpit za avto. Kdaj pa kdaj, ko imam bolj aktivna obdobja, se zvečer odpravim tudi teč.
Fotografija me »spremlja«, vse odkar se je z njo začel resno ukvarjati brat, ki je fotograf. Tega pa je sedaj že kar nekaj let. In čeprav sem se vedno upirala ideji, da bi tudi sama poskusila s fotografiranjem, sem vseeno podlegla čarom analogne fotografije. Pred enim letom in pol sem v Londonu tako »poškljocala« moj prvi film in še preden mi ga je uspelo previti do konca, sem ga strgala in veselo izpostavila svetlobi na Trafalgar Square-ju. Ja, v bistvu se mi ni sanjalo o tehniki. No, to me vseeno ni ustavilo in danes še vedno vztrajam pri analogni fotografiji.
Zdi se mi, da sedaj vidim svet čisto drugače, v fotografijah. Poleg tega veliko časa posvetim spremljanju fotoblogov, branju fotografskih revij, v glavnem seznanjenju z deli drugih fotografov.
Fotografiram večinoma samo ljudi. Svetloba, barve in trenutki pa so tisto, kar me vodi. Zanimajo me male čarovnije, ki velikokrat že izginejo, ko uspem izvleči ven fotoaparat, ampak če ne drugega, si takšne fotografije shranim v glavi. Včasih pa gre za motiv, ki samo čaka, da ga ukradem pa se zgodi, da se pojavijo druge ovire. Namreč fotografirati ljudi ni vedno enostavno.
Uporabljam analogni fotoaparat Canon AE-1, 50mm objektiv ter praviloma fuji filme 200 ase.
Karizmatični ljudje, glasba (zadnje pol leta Olivija in Caetano Veloso), fotografi (Francesco Zizola, Annie Leibowitz, Gregory Colbert, Pep Bonet …), filmi (nazadnje Frida), dobri romani in kratke zgodbe, poezija, letni časi (jesen mi je najljubša, kar se tiče svetlobe in barv), gledališče, ples, Brazilija, Afrika, Rusija, Indija …
Kaj še drugače rada počneš?
Obožujem potovanja (četudi je to samo potepanje po Prekmurju), uživam v druženju in žuranju s svojo klapo (Urša, Maša in Ula), rada berem, učim se igrati na kitaro, čez leto sem v šolski dramski skupini, kolesarim, smučam, pečem …
Facebook, youtube, kulinarika.net, fotoblog Boruta Peterlina, Matjaža Tančiča, Severina Kollerja, Marte Lamovšek, Jošta Franka, Maruše Lapuh, noorimages.com, …
Zaenkrat si želim naučiti dobro fotografirati, ogromno potovati, izbrati pravi študij in uspešno opraviti maturo. Zakaj pa ne?:)
intervju: Polona P
sobota, 5. september 2009
Če bi morala definirati svoje življenske vloge, bi si sledile po takole dolgočasnem ključu:
- krotiteljica dveh jezikavih predpubertetnic
- najslastnejši košček srca mojega ljubljenega Bedanca
- nadebudna ilustratorka, ki se prebuja iz dolgega gospodinjskega spanca
- tankovestna hči, ukazovalna sestra, tračarska prijateljica
- strastna prebiralka šundovske literature, filmska uživalka, požrešna kuharica
Kako si zašla v oblikovanje? Je tvoja izobrazba povezana z oblikovanjem? Je ustvarjanje tvoj full time job, hobi, nekaj vmes?
Ko sem končevala osnovno šolo, sem se za Oblikovno (SŠOF) odločila večinoma zato, ker ni bilo sprejemnih izpitov iz matematike, ko sem končevala Oblikovno, sem se za Arts-applique odločila, ker ni bilo sprejemnih ne iz matemike, ne iz česa bolj zahtevnega kot risanja stolov in barvanja kvadratkov (pa še en del staršev sem imela v Parizu, kar je sploh prišlo prav). Ko sem končala akademijo, sem nekaj časa delala kot kostumografinja in nekaj časa kot modna kreatorka... potem pa sem imela otroke in sem čutila potrebo po neki donosnejši izobrazbi... in sem naredila še ekonomski faks (o.k. manjka mi še diploma, ampak ne bodimo malenkostni) in potem sem ugotovila, da ljudje, ki na bilance rišejo rožice, škrate in mrtvaške glave, niso iz pravega medžerskega testa ... in zdaj se trudim dostojno živeti od risanja .
Kako bi opisala svoj stil ustvarjanja? Kakšno je tvoje vodilo, kaj želiš s svojimi izdelki doseči, sporočiti? Kakšnim ljudem so namenjeni?
V resnici bi bilo hudo pretenciozno, če bi svojemu risanju pripisala kakšna eksistencialna sporočila: "med globokimi mi podtoni vsakodnevnega poskusa provokativnega razumevanja religioznosti z barvo, črto in obliko, se počutim zavezana k soustvarjanju evropskega vsakdanjika", ker na koncu vsega predvsem želim, da bi bila stvar izdelana od moje roke ... lepa.
Kaj/kdo te inspirira?
Ah, verjetno reference - tako kot vsi ostali, pobiram malo tu, malo tam. V tem hipu (6.9.2009) pa sem močno zadeta od :
- Tarantinovih "Inglourious Basterds",
- "The family, sex and Marriage in England 1500-1800" bukvice Lawrenca Stona
- prvih jesenskih barv
Za katera spletna mesta bi te najbolj prizadelo, če bi čez noč pomrknila?
- AMAZON, IMDB in PARTIS
- hecna bloga: GoFugYourself in Margaux Motin
- ostalih 200 blogov po katerih rada iščem inspiracijo/zgubljam čas, kadar bi morala biti delovna in efektivna
Načrti in želje za prihodnost?
- Zavzeti svet?
- Revolucionirati svet ilustracij za slikanice?
- Srečno živeti, do konca svojih dni?
- Veliko ležati na kavču s polnimi usti Rustikine čokolade in krasnim paperbackom v roki?
Poloni hvala, da si je vzela čas za odgovore, vi pa klik, vabljeni h komentiranju!
D a l í
strip: Lucky Luke - mož, ki strelja hitreje od svoje sence.
četrtek, 27. avgust 2009
Lucky Luke je z leti postal prava pop ikona, nekakšna bolj štorasta, zato pa toliko bolj simpatična verzija robinhudovskega junaka, ki s Jolly Jumper, najpametnejšim konjem na svetu, vandra po pustinjah ameriškega zahoda in se bori proti nepravičnosti in kriminalu. Kot vsaka (tudi urbana) pravljica ima tudi ta svoje bedgaje. To so bratje Dalton, ki pa niso v celoti imaginarni junaki, saj je nekoč po svetu strašil resničen Dalton klan. Po stripu so seveda posneli tudi ekranizirano verzijo, ena epizoda pa je le klik stran od nostalgičnih vzdihljajev.
D I Y
četrtek, 20. avgust 2009
krompir + nožek + barve (tempere, vodenke, barve za tekstil) + podlaga (papir, karton, blago). preprosto in zabavno.
re:start Kina Šiška
torek, 18. avgust 2009
Center urbane kulture Kino Šiška je središče sodobne in urbane ustvarjalnosti v Ljubljani ter v širšem slovenskem prostoru. Je prvi in edini projekt svoje vrste v regiji, namenjen koncertnim, gledališkim, plesnim in eksperimentalnim dogodkom, skrbel pa bo tudi za produkcijske pogoje (vadbo, laboratorije in studie). S svojim programom Kino Šiška predstavlja in združuje urbanost, multikulturnost, politično neobremenjenost, tehnološko naprednost in vzpodbuja inovativnost, kreativnost ter mednarodna povezovanja.
- Zgodovina prihodnosti (fotografska razstava Barbare Jakše Jeršič o rekonstrukciji Kina Šiška) --> 28.8.
- re:start (razstava fotografij ob tridesetletnici Pankrtov) --> 28.8.
- Laibach/Juno Reactor (otvoritveni koncert) --> 18.9.
- Heavy Trash/ Bambi Molesters (mjuzik!) --> 19.9.
- Poti ljubezni (odrska stvaritev Maje Delak in Luke Prinčiča) --> 20.9.
- TONIHEC (sk8 muvi) --> 20.9.
- Paralelne digitalne strukture (zvočno-vizualne kompozicije Marka Batiste) --> 20.9.
- Gospod Nahtigal (performans) --> 20.9.
Obeta se nam torej prostor, v katerem bomo zagotovo našli nekaj zase. Glasba, gledališče, ples, razstave, filmi, eksperimenti in drugo. To so programski sklopi, v okviru katerih se bo gibal program Kina Šiška. Šiška, here we come!
(več o background-u tule)