SLIDER





ALAIN LE QUERNEC V AVLI NLB

četrtek, 17. maj 2012

(priznam, vir fotk je google :)
V Galeriji Avla stolpnice NLB bodo nocoj odprli oblikovalsko razstavo francoskega grafičnega oblikovalca Alaina Le Querneca, ki je in ostaja eden največjih mojstrov (družbeno angažiranega) plakata. Je samouk. O svoji branži zna povedati tole: Plakatar? Beseda je zastarela. Umetnik? Beseda je ohola. Oblikovalec? Oznaka je preveč tehnična. Reklamar? Brez žalitev, prosim! Pravzaprav ne vem, kako naj bi svojo dejavnost poimenoval. Na odprtju razstave bo prisoten tudi avtor, njegova dela pa bodo v Ljubljani na ogled vse do 13. septembra. 

SKOZI IVIN OBJEKTIV

sreda, 16. maj 2012

Pred kakšnim mesecem sem na intervju povabila IVO NOVAK, ki jo, sem prepričana, že vsi dobro poznate po njenih čudovitih fotografijah, ki jih deli na svoji v nulo dodelani, premišljeni in prelepi strani in iskrenem blogu. Dobili sva se v kavarnici, a še preden sva začeli s pogovorom ~ o poročni fotografiji, seveda ~ je morala Iva opraviti še en sestavni del intervjuja, fotografiranje. Vmes je prišla še po svoj fotoaparat, jaz pa sem se med čakanjem zaposlila s pregledovanjem zapisanih vprašanj, napisala nekaj opomb in, hja, že začela risati in pogledovati na uro, kje le sta se Iva in fotograf tako dolgo zadržala ... In potem s kotičkom očesa opazim Ivo, kako fotografira ... mene. Zgodba med mano in fotografiranjem res ni romantične narave, če fotoaparata ne držim v roki jaz, ampak kdo drug. Zato sem postala nervozna in se takoj uprla. Ko sem nato Ivo spraševala vse sorte o poročni in zaročni fotografiji in se je razgovorila (že to počne s takšnim žarom, da je kar neverjetno!) o procesu dela, sem nekje v kotičku misli že sumila, da bi se njej pa nekoč nekje pa res pustila fotografirati. Recimo, če se bom kdaj res poročila pa to. No, Iva me je tistega hladnega jutra nekajkrat vseeno uspela ujeti v objektiv. In čeprav sem na fotografijah jaz in sem sama sebi seveda čudna, sem po drugi strani točno taka. 

Iva, hvala ti še enkrat za pogovor in fotkice (kjub upiranju sem vesela, da jih imam:).

SEJEM Z LEPIM LETAKOM II.

torek, 15. maj 2012

Leto je naokoli in spet se na vrtu za Filofaksom dogaja Liber.acov sejem akademske literature. In kako hecno, tile letaki so bili prva stvar, ki sem jo danes uočila, ko sem stopila na FDVfaks. Prav ste prebrali, na faksu sem bila, uiii, gremo lahko zdej dalje s temi letaki? :) Poleg tega, da so drugačnih barv kot lanski, so tudi trši in oblikovani kot razglednica. Fajn sta se to spomnila, VBG Grega in Nina!  In a moram res spet fehtat za plakat?! Ful bi se podal k Stockholm plakatu, res.

SPEACHLESS

nedelja, 13. maj 2012

Well, bom iskrena. Poleg tega, da mi je tale moja spletna stran v preteklih treh letih (ja, ravno te dni je Pepermint pihal svečke, kmalu pa boste nanj priklikali kar milijontič!) prinesla sama fina poznanstva, priložnosti, odkritja in še in še, mi polepšala marsikateri dan, me spodbudila k sprehodom in izletom z Arčijem v rokah, mi še bolj odprla oči in čut za lepo in nasploh pripomogla k temu, da vem, kaj rada počnem in sem kakršna sem ... mi je prinesla tudi veliko krasnih  materialnih reči. Darilc. Zahval. Pozornosti. In jaz to tako težko vzamem, kar vprašajte moje domače, kako sem v zadregi, ko me pričaka kakšen paketek. Ponavadi grem po hitrem postopku gor v svojo sobo ležat na posteljo in razmišljat, kako krasno je, da se nekdo spomni name kar tako in se spet znajdem v tem hecnem začaranem krogu razmišljanja o Pepermintu. Jaz sem ful čudna, verjemite :)

In potem se je v petek zgodilo nekaj zares hecnega, čudnega in lepega obenem. Posedali smo v Argentinskem parku in N. je skočila pozdravit neko dekle, ki je ostali nismo poznali. Čez nekaj časa obe pristopita in N. mi predstavi Tamaro. Že prej sem opazila, da to dekle nosi verižico Micica in čeprav ne nagovarjam neznanih ljudi, me je res imelo, da bi jo šla vprašat, kje jo je kupila. Ker ste najbrž že opazili, da do hrvaške znamke nakita gojim same simpatije, je bil moj plan en izlet do Reke in obisk studia. Nekoč. Enkrat ob priliki. Mogoče kdaj. Nooo, s Tamaro si seževa v roko, nakar reče, da ima nekaj zame in začne brskati po torbi. Ven potegne bel škrniceljček in mi ga poda. In kaj piše na njem? Micica. In kaj je notri? Ta preprelepa broška. 

Mislim, da so se mi takoj začele tresti roke in nič mi ni bilo jasno. Od kje ta punca, ki me prvič vidi in je čisto slučajno tam v parku, v torbi nosi nekaj zame, nekaj z Reke, nekaj od Doris in Stefana. Zame.  

 Zdaj pa ne vem več, kaj naj sploh še napišem. 
Doris in Stefano, hvala vam puno!

{in hvala vsem, ki veste, da Pepermint ni kar tko}

GARAŽNA RAZPRODAJA

sobota, 12. maj 2012

V parku Tabor že od zgodnjih dopoldanskih ur poteka garažna razprodaja. Kljub temu, da sem bila tam med prvimi obiskovalci, je bilo postavljenih že veliko stojnic z zanimivimi predmeti, garažni prodajalci pa so že čakali svoje prve kupce. Med drevesi so plapolali baloni in zastavice, toplo pa že ob desetih kot sredi poletja. Če želite pokukati na stojnice, je danes pravi čas, saj je za jutri napovedano slabo vreme in morda štantkov ne bo. Glede na lep odziv pa to gotovo ne bo prva in zadnja garažna razprodaja na Taboru.

ZEK V ZAKLONIŠČU

Včeraj je bil tak prijeten večer. Posedali smo na deblih v Argentinskem parku in počasi je na mesto padel mrak in nad nas zvabil male netopirčke. Pod zemljo pa razstava. Kaj naj rečem, ZEK fantje so eni norci in to si res morate ogledati sami. Pričakujte vse, samo tega, kar smo od njih vajeni, ne. Ali pač - kot vedno so tudi tokrat prestavili meje še malce naprej in za/ukrivili marsikateri nasmešek. Z drugimi besedami ... OFAK KOK DOBR.

PTIČEK // OSKAR KOGOJ

torek, 8. maj 2012

Že kar nekaj časa hodim mimo izložbe z belim ptičkom hvaležnosti, ki ima pozlačen kljunček. In res mi je všeč. In še bolj mi je všeč, ker ga je oblikoval domač oblikovalec. OSKARJA KOGOJA najbrž že vsi dobro poznate, saj je v slovenske spominke vnesel malce dragocenosti in simbolike, ki ni preočitna in ne kriči že z barvami in klišeji "To je slovensko!" Čeprav se pri tistih lipicancih še vedno malce zahihitiam, so nekateri izdelki res classy. Ptiček hvaležnosti, you will be mine!

VZOREC IZ OTROŠTVA

ponedeljek, 7. maj 2012

foto: Ada Hamza
Jutri zvečer bo THE MIHA ARTNAK v Kinu Šiška predstavil svoj manifest, kratki film VZOREC IZ OTROŠTVA. Če je vizualna podlaga filma nastala kot paralelno z nastajanjem skoraj dvestotih zajčkov na dolgi beli steni v eni od ljubljanskih sosesk, pa bo v ozadju Miha prebiral svoja razmišljanja o sebi in družbi. Z njim sem se pogovarjala tudi za tale portret in moje prvo vprašanje je bilo, če ga je kaj bolela roka. Ga je. Pri nastajanju grafita se meni zdi najbolj fascinanten ta razkorak med rutiniranim, skorajda neprekinjenim vlečenjem črte in ravno nasprotno - pike, ki morajo nastati posamično nazaj grede. Spodnji trailer naj velja kot vabilo na jutrišnjo slovensko premiero.

DIY: POLEPŠAJ PLUTOVINASTE PODSTAVKE

sreda, 2. maj 2012

Tile podstavki so me dolgo mučili. So priljubljen DIY projekt, na spletu pa najdete ogromno različic (recimo tale ali tale). Ko sem v Milerju zagledala komplet podstavkov iz plute, sem v papirnici kupila še edigs in bel flumaster in se takoj lotila dela. Izi in kjut. Da o tem, kako fensi je s temi podstavki gostit čajanko ali večer s prijatelji, sploh ne govorim.

DIY: KIRIGAMI PAPIRNATE SKLEDICE

torek, 1. maj 2012

Posodic, v katere bi pospravili vse od pisarniških drobnarij do drobnih priboljškov, nikoli ni preveč, namesto da jih kupimo, pa jih lahko sestavimo kar iz malce tršega papirja.

POTREBUJEMO:

• malce trši papir,
• šestilo ali krožnik,
• svinčnik,
• ravnilo,
• škarje in
• lepilo.

Za začetek na kos papirja (jaz sem uporabila kar stranico nakupovalne vrečke z lepim motivom) narišemo šestkotnik. Če ste že pozabili na ure geometrije iz osnovne ali srednje šole, naj vam osvežim spomin. Najprej na papir narišemo krog, nato pa s šestilom ali ravnilom na krožnici označimo šest točk, ki so med seboj oddaljene za polmer kroga. Točke med seboj povežemo in dobimo šestkotnik. Vsako stranico šestkotnika razdelimo na polovici in točke spet povežemo med seboj. Zdaj črte dopolnimo le še toliko, da znotraj šestkotnika dobimo mrežo enakih trikotnikov.


Na fotografiji lahko vidite, da so nekatere črte poudarjene z rožnato in rumeno barvo. Trikotnike, označene z rožnato, izrežemo, po rumenih črtah pa zgolj zarežemo.

Nato zapognemo robove prav vsakega trikotnika, da bomo pozneje skledico lažje zložili. Na trikotnike, označene z modro piko, kanemo kapljico lepila in papir zložimo v obliko nekakšne krogle z odprtino. Igramo se lahko z različnimi velikostmi in vzorci papirja, tako da ustvarimo kolekcijo posodic za vse drobnarije, ki nam ležijo na pisalni mizi.

© PEPERMINT • Theme by Maira G.