ŽIVLJENJE V MALEM
četrtek, 4. julij 2013
Vsi imamo v življenju neka načela in mini zapovedi, po katerih se trudimo živeti iz dneva v dan. Na začetku, ko smo še mini osebnosti, nam jih razlagajo starši, mame, ati, učitelji, vodniki pri tabornikih itd. Potem, ko že razmišljamo o sebi in svojem življenju in se malce bolj (s)poznamo pa pridejo v našo dušico tudi naše male mantre. Jaz sem kaj hitro ugotovila, da mi veliko pomeni svoboda. Valda fizična, še bolj pa mentalna. Svoboda duha, misli, srca. Rada sem sam svoj šef in zelo težko "ubogam". Ko moram kaj narediti, ker tako pač je, se nekaj v meni skrči in zares težko vdihnem. Takrat moram res samo sebe spomnit, da moja vloga v tem svetu ni le ena. Več jih je, boljše je, pravzaprav, vsaka pa zahteva različen delček mene. Še vedno pa se nič ne more primerjati s svobodo, ki si jo dajem sama in ki mi jo recimo daje ta blog. In to je vedno bolj v meni, ta navezanost na ideje, ki so moje. In ki jih želim uresničiti sama. Zase. In potem šele za druge. Šur, za to rabiš neskončno veliko poguma, ali pa tudi ne, morda rabiš le en mičken premik, da padeš z najvišje rampe nad bazenom. In padat z zaupanjem vase je neki najboljšega v življenju. Okej, to so hecne modrosti za 27 let staro punco (hecno, še vedno ne razmišljam o sebi kot o punci, ne pa o ženski, no, mladi ženski), vem. Po drugi strani pa so ta leta tudi neštete izkušnje, sanjarjenja, pogovori, odločitve, ljubezni in prijateljstva, smeh in ponos, skrbi in žalost, zmeda in razočaranje, pogum in hrabrost. Ko veš, kdo si, se življenje šele začne. Z vznemirljivim pogumom gledat naprej, s pomirjenim srcem pa nazaj, je najveličastnejši občutek. Je fakin težko in kdaj ne gre brez zavozljanih pljuč ... Ampak še vedno si s sabo, še vedno se imaš, v tebi pa cel svet neuresničenih idej, želja, ciljev. In to je moja mini zapoved.