KATARINA VESELIČ • DEKLE ZA OBJEKTIVOM
 | |
|
Ne vem, v katerem obdobju ste odraščali vi, ampak ko sem bila tam nekje v osmem razredu, je bila povsod pesem Who's That Girl (klik na lastno odgovornost). Ko sem pred meseci začela razmišljati o tej objavi in njeni protagonistki, se mi je refren takoj spet zapletel v misli.
Ker v zadnjem obdobju skoraj pod vsako (modno) fotografijo preberem Foto: KATARINA VESELIČ, me je zanimalo, kdo je pravzaprav dekle za objektivom, ki je kljub mladosti ves čas zaposleno z zanimivimi projekti, ki jim s svojim slogom daje prav posebno vrednost. Prav ta hip je v New Yorku, kjer spremlja dogajanje in zakulisje enega od najbolj prestižnih modnih tednov. Ravno pravi čas, da o njej izvemo kaj več, kajne?
Ne mine dan, da ne bi kje zagledala fotografije s podpisom Katarina Veselič. Povej, kdo je dekle, ki nosi to ime, kako bi se opisala?
Sebe vidim kot tipično tehtnico, ki pred vsako odločitvijo vse (preveč) pretehta. Zdi se mi namreč, da ni nikoli vse črno-belo. Sem precej kritična do svojega dela. Prilagodljiva, a tudi zelo trmasta. Sanjava, a še vedno realistična.
 |
Editorial s Katjo iz Immortal Models
|
Kdaj in kako si začela fotografirati? Kakšen je bil tvoj prvi stik s fotografijo in kdaj si vedela, da se želiš s tem ukvarjati tudi profesionalno?
Zdi se mi, da me fotografija spremlja že od trenutka, ko sem prišla na svet. Dedek se je z njo amatersko ukvarjal, ker je rad lovil trenutke in lepoto okoli sebe, njegova zbirka opreme pa ni bila prav nič amaterska. V svet fotografije je vpeljal tudi mojo mami. To je ostalo tudi v meni in tako sem si v 7. razredu osnovne šole kupila svoj prvi fotoaparat zaradi želje po ohranjanju spominov. Moja ljubezen do fotografije je takrat začela postopoma rasti. Po večini sem samouk, ljubezen do fotografije pa je vedno narasla, kadar mi je kdo predstavil kaj novega, mi razjasnil kakšno stvar. Misel, da bi se ukvarjala s tem profesionalno, je prisotna že od začetka srednje šole, v zadnjih dveh letih pa je to najbolj izrazit cilj.
 |
| Ena od Katarini najljubših fotografij je ta s snemanja editoriala Dog Days za revijo New Edge |
Pa ti zdi, da je v Sloveniji dovolj možnosti za izobraževanje fotografov? Ali je nujno, da se mladi fotograf izobražuje tudi drugače - z workshopi, delavnicami, seminarji?
|
Možnosti za izobraževanje je dosti, se mi pa zdi, da to ni poglavitni razlog, da postaneš dober fotograf. Šole ti podajo znanje, a ti to ne pomaga, če tega znanja ne znaš uporabiti in se ne razvijaš naprej. Velika večina fotografov, ki jih spremljam, so prišli do fotografskega poklica iz čisto drugih smeri in so samouki. Menim, da šola ni ravno pogoj za uspeh, seveda pa je to tudi odvisno od posameznika. Sama zelo podpiram idejo za workshope in asistiranjem fotografom, ki so v tem poklicu že nekaj časa, imajo izkušnje in znanje. Od tega lahko odneseš največ, nikakor pa ne gre brez tega, da fotografiraš, fotografiraš in še enkrat fotografiraš.
 |
| Fotografija iz editoriala Shades of February |
Že od samega začetka sem vedela, da želim pred objektivom ljudi. Da sem se usmerila v lifestyle in modno fotografiranje, pa so precej zaslužni ljudje okoli mene (hvala Lara!). Vsak je drugačen in ima 'nekaj svojega'; če pri tem izžareva posebno energijo, toliko bolje. Menim, da imam v tej smeri največ svobode tudi pri obdelavi fotografij in si lahko privoščim veliko več. Tako izrazim svoje misli, občutja, trenutno stanje v mojem življenju – to govorijo barve.
Svoj stil še vedno oblikujem, nisem še tam, kjer bi rada bila. Veliko listam revije – Vogue, Elle, Marie Claire ipd. – spremljam fotografe, ki jih občudujem. Po vsakem fotografiranju poskusim nekaj novega z obdelavo, če mi ta ne odgovarja, se vrnim k že preverjeni. Drugi pa moj slog opisujejo po večini kot 'fashion, ampak še vedno malo romantike, sanjavo'.
Biti fotograf in ustvarjati čudovite fotografije se sliši zelo romantično. Pa vendar je za tem tudi veliko dela. Kako se ti pripraviš na snemanje, kako tvoje delo poteka od prvega mejla s
| ||
povpraševanjem do objave na spletni strani ali v reviji?
|
Projekti so si na srečo različni, vsakič je malo drugače. Po navadi dobim klic z že znane številke, v nasprotnem primeru pa me nekdo nekomu priporoči. Predstavi se ideja, vpraša za sodelovanje, kdaj bi se lahko izvedlo. Za editorial nekako zgleda tako, da ideja pade med brskanjem po Tumblrju, nato pišem stilistki in idejo skupaj razvijeva, poiščeva lokacijo, najdeva ustrezen datum za fotografiranje, nabereva preostalo ekipo, nato pa naredim moodboard ter callsheet. Ker sem rada vpletena v celoten proces, se odpravim po stylinge skupaj s stilistko, če mi le dopušča čas. Temu sledi fotografiranje, ki včasih traja pol dneva, drugič cel dan. Po koncu dneva sledi najprej hiter izbor in potem še ožji, obdelava fotografij v Photoshopu in posredovanje končnega izdelka naročniku. Naporno, ampak nikoli dolgočasno.
 |
| S snemanja za Lili & Roza |
Najljubše po navadi nimam, ker po enem tednu ali mescu pogledam isto fotografijo in si mislim ojoj, to bi bilo lahko boljše. Trenutno pa sta mi precej ljubi tedve fotografiji. Prva je iz editoriala Dog days za New Edge, druga je nastala v sodelovanju blogerke Ajde s H&M. Barve, svetloba, kompozicija, poza. Včasih enostavno deluje.
 |
| S snemanja za slovensko znamko nahrbtnikov Frachella |
MINI KVIZ
- Če bi lahko, bi en dan preživela kot asistentka Kristiana Schullerja, Maria Sorrentija, Petra Lindbergha, Emme Summerton, Emily Soto - če bi mi kdo od njih ponudil možnost asistiranja, bi jo zagrabila kot mala panda visi na mamici.
- Nekoč si želim fotografirati ... nimam določene osebe, me pa pritegnejo vsi, ki imajo poseben videz in izžarevajo svojo energijo.
- Če bi lahko ta trenutek odletela na sanjsko lokacijo za fotografiranje, bi pilotu naročila, naj poleti v/na ... Cape Town.
- Moj sanjski projekt je ... velika inspiracija mi je projekt '90 days, one dream' fotografa Kristiana Schullerja, vsak projekt v tej smeri bi bil sanjski.
 |
| Fotografiranje za blog Magnifique |
Kaj meniš - je bolj popolna tista fotografija, ki je po naključju ujeta v trenutku ali tista, za katero je potrebno veliko priprav in študiranja?
Eno in drugo, če govorimo o modni in lifestyle fotografiji. Da poteka bolj tekoče, si sama pripravim določene stvari. Lokacija, na primer zaradi stylingov, pri editorialu tudi makeup in frizura. Pomembno mi je, v katerem delu dneva bi rada fotografirala – svetloba je zame ključnega pomena. Drugegane načrtujem, včasih se potem končna fotografija naredi naključno ali pa pride do ideje v tistem trenutku, se ujame "vibe". Na splošno pa obožujem fotografije, ki so spontane, brez načrtovanja, pristne.
V fotografiji sem preizkusila že skoraj vse in našla svoje mesto, bi pa dozdajšnje znanje rada izpopolnila. Želje za preizkušanje in izpopolnjevanje so zadnje čase precej na drugem področju, ki me je kar malo nepričakovano zasvojilo. Gore, gore in še enkrat gore. Tam sem našla svoj mir in se odklopim od tega sveta, napolnim svoje baterije in dobim nov navdih. Želim si ujeti še kakšen sončni vzhod in zahod, osvojiti tiste vrhove, ki so označeni z več kot 'lahka pot', obiskati kakšen vrh v tujini. Včasih se moram kar malo ustaviti, ker se moj seznam želja vsakič daljša.
 |
| Matija - fotografiranje za Immortal Management |
Kakšni so tvoji kratkoročni in takšni bolj sanjavi načrti za prihodnost? Kje se vidiš že eno leto, čez pet in čez deset let?
Najprej želim nadgraditi portfolio in svoje znanje, priti do točke, kjer bi bila modna fotografija glavni del ustvarjanja, se preizkusiti tudi v tujini. Želje so velike, dela prav tako, na srečo je fotografija konstantni proces razvijanja. Ne delam dolgoročnih načrtov, velikokrat se stvari obrnejo v drugo smer, ko najmanj pričakuješ. Stremim k temu, da bi bila čez deset let razpeta med Slovenijo in tujino, ter delala to, kar me veseli.
Katarina je res carica. Njen napredek se mi zdi skokovit! Kapo dol, bejba! Hvala, Katja, za tvoj intervju:*
OdgovoriIzbriši