SLIDER





PEPERMINTOV VODNIK
Prikaz objav z oznako PEPERMINTOV VODNIK. Pokaži vse objave

MINI PEPERMINTOV VODNIK • PRAVLJIČNA & PRAZNIČNA RADOVLJICA

ponedeljek, 05. december 2016

Poznam točno tri ljudi iz Radovljice in nihče med njimi mi ni nikoli povedal, kako lepo je to mestece. Ko se s pomočjo zemljevida na telefonu in po parih nepotrebnih ovinkih vendarle znajdeš pred ozko uličico, vhodom v stari del mesta, in stopiš v pravljico. 

Ko sem zadnjič pri delu med brskanjem po fototeki naletela na fotografije praznično okrašene Radovljice, sem si rekla, da ta december preverim, če je zares tako lično okrancljano. Ker pri okrašenih mestih sem jaz bolj za klasiko in bele lučke, ne pa za gužvo, pisane ulomke in galaksije. Ko se boste torej peljali v Avstrijo na štante, s sladkorjem oblite mandlje in kuhančka, se ustavite še tule.
O Radovljici vem, da ji rečemo tudi Linhartovo mesto, da ima zelo sladek festival in da je kraj srčkov, tistih iz lecta. Pa da je iz Radovljice veliko dobrih plavalcev in da je čisto blizu do Bleda in okoliških planin. Kaj dosti mi na pozno nedeljsko popoldne niti ni uspelo raziskati, sem pa pojedla najdražji kos štrudla v življenju, da sem si vsaj malo ogrela nos in si ogledala, kako v Lectariji nastajajo izdelki iz lecta.  
Sem pa zato pogledala prav vsako hiško, vsak detajl na fasadah in prav vsa vrata, okrašena z venčki in smrekovimi girlandami z obveznimi rdečimi srci in pentljami. In antikvariat, deloma preseljen na uličice in zidove hiš, me je presenetil in očaral.
In potem, ko prideš čisto do konca trga, te za vogalom čaka pročelje cerkve svetega Petra. 
Potem se je že toliko stemnilo, da sem se obrnila nazaj in ujela trenutek, ko so se prižgale lučke. In čez minuto mi je mrknil iphone. Radolca, se še vidiva!
Več o Radovljici in njenem prazničnem dogajanju lahko preberete tule.

MINI PEPERMINTOV VODNIK • CELJE

sreda, 26. oktober 2016


Čas je za drugi mini Pepermintov vodnik, objavo, v kateri vas povabim na raziskovanje slovenskega mesteca. Danes gremo v Celje, knežje mesto, kamor smo v gimnaziji s profesorico Doro odhajali na  frankofonske dneve, tokrat pa sem se tja odpravila objet mojo drago Barbaro. Da bova šli na kavo v kakšno lepo kavarno, sploh nisem dvomila, odkrila pa sem še nekaj finih kotičkov za posedanje, nakupovanje ali sprehod. 

Z VLAKOM V SREDIŠČE CELJA
Časa žal nisem imela veliko, zato je tale vodnik zares mini. Pa vendar, še vedno ga lahko kdaj dopolnim, a ne? Ko sem torej zadnjega septembrskega dne odrinila nihajna vrata celjske železniške postaje, sem se že znašla sredi mestnega vrveža petkovega dopoldneva. Mimo kipa Alme Karlin sem se podala po ulicah, značilno zame, kot kakšna radovedna turistka sredi New Yorka, z očmi na pecljih za drobnimi mestnimi detajli in telefonom na dosegu roke (za fotkat, seveda:).

KAM NA KAVO
Ker imava obe radi lepe reči, krasne prostore in fino kavo, me je Barbara seveda peljala v UŽITKARNO BELI VOL, ki sem jo že večkrat videla na Instagramu in jo zabeležila na moj celjski seznam. Sedeli sva v visokih naslanjačih ob oknu, ki gleda na Stanetovo ulico in ura je minila, kot bi trenil. Tam se lahko tudi posladkate s kakšno tortico in sladoledom, prelistate časopis ali celo knjigo. 

KAM PO NAKUPIH
In že sem bila na poti k drugi postojanki z mojega seznama, najbrž najlepši celjski trgovinici MINA, kjer sem poklepetala z lastnico in občudovala izdelke na policah, omaricah, mizah in drugih kotičkih prostora, ki bi ga opisala kot miks skandinavskih izdelkov za dom, z ogromno idejami za darilca in dekoracijo, v njej pa najdete tudi izdelke domačih oblikovalcev. Na primer MIMI, ki jo že poznate. 

KAM PO NAVDIH
V izložbi je visela čudovita jakna/vetrovka, del septembrskega projekta RECIDESIGN, ki sem ga ujela prav za rep. Anorak je bil delo oblikovalke Tanje Pađan, ki iz rabljenih šotorov šiva zares nore reči. Zato sem iz Mine odšla v razstavni prostor enomesečnega festivala, kjer sem si ogledala nekatere izdelke, ki so z recikliranjem pogosto neobičajnih materialov dobili povsem novo obliko in namen. Ob Tanjinih jaknah iz šotorov je bila tam na primer tudi rolka iz starega vinskega soda!

KAM NA LEDENI ČAJ
Do naslednjega vlaka proti Mariboru sem imela še dobre pol ure, zato sem sem se sprehodila še do mestne knjižnice in ob Savinji nazaj proti železniški postaji. Še prej pa sem se odžejala v kavarni OAZA, ki so jo očitno ravno prenovili. Cel kup zanimivih podrobnosti, na primer kavna zrna na širokih okenskih policah, pa detajli z ladijskimi vrvmi in kombinacija parketa ter ploščic. Pa zelo fin ledeni čaj! 

KAM PO INFORMACIJE
Pred kratkim so v Celju odprli novo INFO TOČKO, turistično promocijski center, v katerega vstopiš čez podest, speljan nad arheološkimi ostanki nekdanjega mesta. Informacijski pult je obkrožen s številnimi izdelki in spominki iz regije in Slovenije, res lično. In hej, PolonaPolona, nisem vedela, da imaš tudi Barbaro Celjsko med svojimi šalčkami! 


KAM NA SPREHOD
V mestni gozd, kjer lahko najdete tudi znamenito hišo na drevesu. Na Celjski grad. Ali pa le na sprehajalno pot ob Savinji. Jaz za lep sprehod štejem tudi raziskovanje mestnih ulic, saj je bil moj izlet tokrat prekratek za vse. Saj bom zagotovo kmalu nazaj. Česa ne smem zamuditi naslednjič?


MINI PEPERMINTOV VODNIK • KRANJ

sreda, 05. oktober 2016

Kranj mi je kar pri srcu. Še posebej mi je bil všeč na prvo septembrsko sobotno dopoldne, ko sem se tja odpravila na kavo. In potep. O Kranju ne vem veliko, saj sem doma z Notranjske, zato mojega mini vodnika ne jemljite preresno, saj ni popoln. Je pa pepermintast. Začnimo ga z besedami, ki so zapisane ob zemljevidu nasproti kranjske knjižnice.

Vstopite v Stari Kranj. Mesto na skali, v objemu reke Save in Kokre. Regijsko središče in zgodovinsko mesto pod Alpami, ki v objemu visokogorskih očakov vabi s čudovitimi razgledi na zeleno okolico. Mestno središče skozi vse leto utripa v ritmu številnih dogodkov. Sveža ustvarjalnost kipi s stranskih ulic. Na vašo očaranost čakajo mestne znamenitosti. Gostoljubno vas pričakujejo trgovci z ekološko in lokalno pridelano hrano, rokodelskimi in umetniškimi izdelki ... 
© PEPERMINT • Theme by Maira G.