SLIDER





kam na kavo
Prikaz objav z oznako kam na kavo. Pokaži vse objave

KAM NA KAVO • BOSCHTIZ

ponedeljek, 09. oktober 2017

Če se v Boschtiz odpravljaš prvič, vklop navigacije ni najslabša ideja :) Če ti seveda uspe v prvo črkovati ime lokala, ki se skriva med halami, pisarnami in delavnicami poslovne cone Litostroj. Ko pa prideš tja, si nagrajen z zanimivim interierjem, nadvse prijazno postrežbo in fino ponudbo.

Osrednja zvezda restobara, kot mu rečejo, je točilni pult. Boschtiz se lahko pohvali z zares obsežno ponudbo različnih vrst in blagovnih znamk ruma. Steklenice v ozadju so močno osvetljene in so tako postavljene na piedestal, hkrati pa delujejo kot poseben okras prostoru, ki je eklektičen miks materialov, struktur in detajlov.
Boschtiz je prostor, ki živi cel dan. Zjutraj se lahko tja odpravite na zajtrk, posebej živahno pa je v času kosil in večerij, ko se prostor dodobra napolni z gosti od blizu in daleč. Za posedanje je še posebej priljubljen kotiček ob kaminu, kjer se vam ob skodelici kave zazdi, da ste v kakšni gorski koči ali pri prijateljih doma. 

Za oblikovanje interierja so poskrbeli Vidic Grohar arhitekti in PPLUS arhitekti. Elemente včasih industrijskega prostora so deloma ohranili, ko so odstranili predelne strene, spustili stropove in porušili okenske parapete, kot so zapisali na Boschtizevi spletni strani. Ohranili pa so industrijske konstrukcije, originalni rebrasti betonski strop in opečnate stene. 
Čeprav vrta nisem fotografirala, so tudi tega nadvse lepo uredili in ga razdelili na tri otoke: zelenico, kjer se lahko ob toplih dneh zleknete na ležalnik, leseno teraso in igrala za otroke. Posebno doživetje pa je tudi obisk toalete, ki preseneti z neobičajnim umivalnikom, lesenimi boksi, zelenjem in steno/ogledalom.

BOSCHTIZ
LITOSTROJSKA CESTA 56
LJUBLJANA
PO - PE / 7:00 - 22:00
. . . . . . . . . . . . . . . . . 

KAM NA KAVO • ČRNO ZRNO

ponedeljek, 25. september 2017

Ta objava je v osnutkih že od zgodnje pomladi in upam/verjamem, da ste mnogi v tem času že zavili na Gornji trg v Ljubljani in spili skodelico kave, ki sem jo na Pepermintu paketek za paketkom predstavila lansko jesen. Tedaj je bila kavarnica še osnutek v mislih Alexandra in Tine, Kolumbijca in Slovenke, ki sta k nam pripeljala črna zrna, za številne prinašalce vsakodnevnih aromatičnih požirkov. 

Alexander je prostor, kjer danes pripravlja vrhunsko in skrbno izbrano kolumbijsko kavo, odkril povsem po naključju. Med tekom na grad. Pred tem je raziskoval ponudbo opuščenih lokalov in prostorov, ki bi jih lahko preuredil v "coffee shop", a se je zdelo, da se uresničitev ideje vedno bolj odmika iz središča Ljubljane, mesta, ki je postalo Kolumbijčev novi dom. 
Tudi ta, malce zapuščen, ozek in precej temačen prostor na Gornjem trgu, v katerem so včasih prodajali računalniško opremo, bi marsikoga odvrnil. Alexander, po izobrazbi arhitekt, je v njem videl izziv in po temeljiti prenovi in osvežitvi je na Gregorjevo svoja vrata prvič odprlo Črno zrno

Ko vonju pražene kave sledimo čez prag in mimo opečnato rdečih vrat, ki jih je s pticami poslikal Alexov prijatelj in rojak, ilustrator Dipacho, čigar ilustracije krasijo tudi paketke kave Črno zrno, nam vidno polje takoj zapolni modrina keramičnih ploščic, ki krasijo tla in deloma tudi stene te neobičajne kavarnice. 
Ni slučaj, da nam pogled kaj hitro uide v temno ozadje, proti majhnemu, a širokemu pultu, za katerim nas pričakajo širok Alexandrov nasmeh in vse, kar ta potrebuje za pripravo tistega, zaradi česar smo prišli - skodelice dobre kave. Kavarniški pult tako deluje kot oltar, premišljeno osvetljen in malce skrivnosten, obenem pa ničesar ne skriva. Od blizu lahko opazujemo, kako mojster pripravlja omamen napitek, ob tem pa nam z veseljem razloži potek priprave in posebnosti kave, ki jo bomo spili. 
V Črnem zrnu na nevsiljiv način vzgajajo naše brbončice in okus za kavo, ki ponuja mnogo, mnogo več od tiste klasične kavarniške izbire ali kave, ki jo še napol v sanjah ob jutrih pripravimo doma. Poleti so vabili s kremastim ledenim cold brew napitkom, osvežili smo se lahko z nicepuccinnom,  na arbitražno vročico pa so se šaljivo odzvali z arbitražnim espressom. 
Pripravljajo tudi t.i. food pairing dogodke, na katerih z izbranimi gosti preizkušajo nove, nepričakovane, a okusne kombinacije kave in hrane. Če pa si kavo raje pripravite sami, lahko v Črnem zrnu kupite tudi kakšen paketek za domov. 
ČRNO ZRNO
GORNJI TRG  17
LJUBLJANA
11:00 - 18:00
. . . . . . . . . . . . . . . . . 

KAM NA KAVO • KAVARNA SPIN NA KOZINI • ZAVOJ NA POTI PROTI MORJU

ponedeljek, 28. avgust 2017


Tokrat vas na virtualno kavo vabim na Kozino, mestece, mimo katerega se peljemo iz notranjosti države proti morju. Od letošnje pomladi obstaja razlog več, zakaj na izvozu zaviti z avtoceste in se zapeljati do Kozine, saj na vogalu novega nakupovalnega kompleksa najdete krasno opremljeno kavarno SPIN. Zasnova notranje opreme lokala je delo primorske arhitektke Sanje Premrn, ki sem jo tu že predstavila, tudi tale objava pa je kar dolgo čakala v Pepermintovih osnutkih. 

Kot pravi Sanja, je bilo vodilo pri snovanju podobe kavarne ustvariti prijeten ambient za pitje kave pred nakupi ali po njih (no, ali vmes, če potrebujete oddih in svežo energijo). Odprt prostor z visokim stropom so navidezno znižali tako, da so čezenj prepletli kasete, strop in inštalacije pa pobarvali v črno. 

Temnemu stropu nasproti stojijo svetle stene, tla in pohištvo. Vse pohištvo je izdelano iz svetle brezove plošče, ki jim arhitektka pripisuje "skoraj svilnat lesk". Izbrala jih je ne le zaradi prijetnega videza, temveč tudi zaradi mehanskih lastnosti lesa. Tanki elementi namreč ustvarijo lahkoten interier.

Tiste površine, ki niso oblečene v les, so obložene s keramiko v vzorcu ribje kosti, ki se ponovi na nekaterih stenah in tleh. Mreža, ki ga na stropu ustvarjajo lesene kasete, se nadaljuje na zadnji steni točilnega pulta in pa nad njim - nastale so police za vse, kar kavni bar potrebuje. 

Vhod v toaleto je skrit za lesenim koritom z zelenimi sobnimi rastlinami, ki prostor nevsiljivo pregradijo. Pred njim je lounge otoček z nizko mizico in počivalniki. Prostor definira tudi preproga, ki pomaga ublažiti zvok (če se preveč zatopite v klepet) in tako poskrbi za močnejši občutek intime.

Vzdolž okna in desno od točilnega pulta stoji visoka miza z barskimi stoli, katerih sedalo je prav tako izdelano iz vezane brezove plošče. Miza se neprekinjeno nadaljuje v nizko klop in doda še en poseben detajl več temu svetlemu, vabljivemu prostoru, ki se mu nikar ne izognite, ko se boste prihodnjič vozili proti morju. 

_____________________________________________________________________
SaveSave

O NIZOZEMSKIH DOMOVIH + HOTSPOTIH ZA KAVO IN NAKUPE Z ANJO ROOS

nedelja, 06. november 2016

Anja Roos je tista luštna skodrana punca s pegicami, ki nas na Instagramu spravlja v dobro voljo in zavist. Prvič, ker živi na Nizozemskem. Drugič, ker vedno najde tako fine trgovine in lokale ter s tem daljša naše sezname za naslednji obisk Amsterdama. Tretjič, ker vedno, ko utegne, pobegne nekam na lepše, pa čeprav za dan ali dva. V Pariz, v London, Milano, kdaj pa le na drugi konec Nizozemske ali domov, v Slovenijo.

Zaradi nje in njenega Instagrama sem pred dvema letoma na svoj potovalni plan dodala še dva dneva Utrechta, mesteca jugovzhodno od Amsterdama, kjer stanuje že nekaj let. Peljala me je v talepe trgovinice, pokušali sva hrano na tržnici, pili koktajle in grickali pomfri z rabarbarinim čatnijem, potem pa smo pri Sisi v Amsterdamu en večer spile par kozarčkov pleterske hruške in še zdaj ne vem točno, kako sem našla pot do hostla. Haha, moramo ponovit.  

Amsterdam je praktično always on my mind in Anjine fotke prav nič ne blažijo mojega Am-hrepenenja. Zato je najbolje, sem sklenila, da ga malce ponudim tudi vam, in miss Roos povprašam o njenih najljubših kavarnah, prodajalnah ... pa tudi o tem, kako Nizozemci opremljajo svoja opečnata stanovanja z ozkimi strmimi stopnišči.

Gezellih - takšni so domovi Nizozemcev. To pomeni udobno, cozy, razloži Anja. Nekako jim vedno uspe doseči "občutek domačnosti, ki ga včasih ustvarijo z elementi, ki ne pašejo skupaj, a na koncu le ustvarijo popolno celoto." Mladi večinoma opremljajo stanovanja v skandinavskem slogu z veliko beline, lesa, rastlin, printov, vintage elementi in podobnimi detajli.

Pri nizozemskih stanovanjih je Anji najbolj všeč to, da glede na njihovo majhno kvadraturo izkoristijo vsak centimeter, ki ga imajo na voljo. "Všeč so mi tudi stanovanja v starih meščanskih hišah z viskomi stropi, velikimi okni, leseni tlemi in kaminom."

Nizozemske ulice zapolnjujejo zanimivi lokali, kavarne in oblikovalske trgovine. Pogosto se kar vse najde v enem prostoru, tako lahko na primer najprej pobrskaš med vitrinami in najdeš nov kos nakita ali jakno, nato pa kupiš še debelo revijo ter se s kavo in korenčkovo tortico še malo pocrkljaš.

ANJINIH NAJLJUBŠIH 5 TRGOVIN S KONCEPTOM

HUTSPOT // Amsterdam + Utrecht 
MISC STORE // Amsterdam (stationary heaven)
KLIJS & BOON // Utrecht
PORTRAIT // Haarlem, Amsterdam
RAW MATERIALS // Amsterdam
FRIDAY NEXT // Amsterdam

Kot večina Nizozemcev, tudi skoraj-Nizozemka Anja jutra, pogosto pa tudi svoje Instagram Stories, začenja s kavo. Kavarniška kultura v Amsterdamu je zares močna, njihove kavarne pa so prava paša za oči in neskončna mešanica slogov.

ANJINIH NAJLJUBŠIH 5 KAVARN

 TOKI // Amsterdam - Japonska meets Kobenhavn v Amsterdamu; odlična kava, interier in vzdušje.
• LOT61 // Amsterdam - košček Avstralije v Amsterdamu; odlična kava in zelo relaxed vzdušje
• THE VILLAGE COFFEE & MUSIC // Utrecht - odlična kava in mini koncerti (Paloma Faith)
 PORTRAIT // Haarlem, Amsterdam - concept store in kavarna
• SCANDINAVIAN EMBASSY // Amsterdam -  odlična kava in skandinavski brunch. To try: kava z ostrigami.

Vse fotografije so seveda z Anjinega čudovitega Instagrama. Hvala za vse insajderske namige!

MINI PEPERMINTOV VODNIK • CELJE

sreda, 26. oktober 2016


Čas je za drugi mini Pepermintov vodnik, objavo, v kateri vas povabim na raziskovanje slovenskega mesteca. Danes gremo v Celje, knežje mesto, kamor smo v gimnaziji s profesorico Doro odhajali na  frankofonske dneve, tokrat pa sem se tja odpravila objet mojo drago Barbaro. Da bova šli na kavo v kakšno lepo kavarno, sploh nisem dvomila, odkrila pa sem še nekaj finih kotičkov za posedanje, nakupovanje ali sprehod. 

Z VLAKOM V SREDIŠČE CELJA
Časa žal nisem imela veliko, zato je tale vodnik zares mini. Pa vendar, še vedno ga lahko kdaj dopolnim, a ne? Ko sem torej zadnjega septembrskega dne odrinila nihajna vrata celjske železniške postaje, sem se že znašla sredi mestnega vrveža petkovega dopoldneva. Mimo kipa Alme Karlin sem se podala po ulicah, značilno zame, kot kakšna radovedna turistka sredi New Yorka, z očmi na pecljih za drobnimi mestnimi detajli in telefonom na dosegu roke (za fotkat, seveda:).

KAM NA KAVO
Ker imava obe radi lepe reči, krasne prostore in fino kavo, me je Barbara seveda peljala v UŽITKARNO BELI VOL, ki sem jo že večkrat videla na Instagramu in jo zabeležila na moj celjski seznam. Sedeli sva v visokih naslanjačih ob oknu, ki gleda na Stanetovo ulico in ura je minila, kot bi trenil. Tam se lahko tudi posladkate s kakšno tortico in sladoledom, prelistate časopis ali celo knjigo. 

KAM PO NAKUPIH
In že sem bila na poti k drugi postojanki z mojega seznama, najbrž najlepši celjski trgovinici MINA, kjer sem poklepetala z lastnico in občudovala izdelke na policah, omaricah, mizah in drugih kotičkih prostora, ki bi ga opisala kot miks skandinavskih izdelkov za dom, z ogromno idejami za darilca in dekoracijo, v njej pa najdete tudi izdelke domačih oblikovalcev. Na primer MIMI, ki jo že poznate. 

KAM PO NAVDIH
V izložbi je visela čudovita jakna/vetrovka, del septembrskega projekta RECIDESIGN, ki sem ga ujela prav za rep. Anorak je bil delo oblikovalke Tanje Pađan, ki iz rabljenih šotorov šiva zares nore reči. Zato sem iz Mine odšla v razstavni prostor enomesečnega festivala, kjer sem si ogledala nekatere izdelke, ki so z recikliranjem pogosto neobičajnih materialov dobili povsem novo obliko in namen. Ob Tanjinih jaknah iz šotorov je bila tam na primer tudi rolka iz starega vinskega soda!

KAM NA LEDENI ČAJ
Do naslednjega vlaka proti Mariboru sem imela še dobre pol ure, zato sem sem se sprehodila še do mestne knjižnice in ob Savinji nazaj proti železniški postaji. Še prej pa sem se odžejala v kavarni OAZA, ki so jo očitno ravno prenovili. Cel kup zanimivih podrobnosti, na primer kavna zrna na širokih okenskih policah, pa detajli z ladijskimi vrvmi in kombinacija parketa ter ploščic. Pa zelo fin ledeni čaj! 

KAM PO INFORMACIJE
Pred kratkim so v Celju odprli novo INFO TOČKO, turistično promocijski center, v katerega vstopiš čez podest, speljan nad arheološkimi ostanki nekdanjega mesta. Informacijski pult je obkrožen s številnimi izdelki in spominki iz regije in Slovenije, res lično. In hej, PolonaPolona, nisem vedela, da imaš tudi Barbaro Celjsko med svojimi šalčkami! 


KAM NA SPREHOD
V mestni gozd, kjer lahko najdete tudi znamenito hišo na drevesu. Na Celjski grad. Ali pa le na sprehajalno pot ob Savinji. Jaz za lep sprehod štejem tudi raziskovanje mestnih ulic, saj je bil moj izlet tokrat prekratek za vse. Saj bom zagotovo kmalu nazaj. Česa ne smem zamuditi naslednjič?


MINI PEPERMINTOV VODNIK • KRANJ

sreda, 05. oktober 2016

Kranj mi je kar pri srcu. Še posebej mi je bil všeč na prvo septembrsko sobotno dopoldne, ko sem se tja odpravila na kavo. In potep. O Kranju ne vem veliko, saj sem doma z Notranjske, zato mojega mini vodnika ne jemljite preresno, saj ni popoln. Je pa pepermintast. Začnimo ga z besedami, ki so zapisane ob zemljevidu nasproti kranjske knjižnice.

Vstopite v Stari Kranj. Mesto na skali, v objemu reke Save in Kokre. Regijsko središče in zgodovinsko mesto pod Alpami, ki v objemu visokogorskih očakov vabi s čudovitimi razgledi na zeleno okolico. Mestno središče skozi vse leto utripa v ritmu številnih dogodkov. Sveža ustvarjalnost kipi s stranskih ulic. Na vašo očaranost čakajo mestne znamenitosti. Gostoljubno vas pričakujejo trgovci z ekološko in lokalno pridelano hrano, rokodelskimi in umetniškimi izdelki ... 

ČAJNICA PRIMULA • LJUBKA POSTOJANKA SREDI BOTANIČNEGA VRTA

ponedeljek, 29. avgust 2016


Najbrž morajo vsi prvarčki tega sveta odgovoriti na vprašanje Kaj boš pa ti, ko boš velik/a? Jaz sem si želela postati cvetličarka. Ker je cvetličarka moja teta in ker je bilo nabiranje šopkov moja najljubša stvar na svetu ob spekulas piškotih, knjigah in sladkih penastih bananah. In še danes nadvse rada šopkarim (dokaz 1, 2, 3, 4, 5).

Svoje prvo delovno poletje sem pri petnajstih preživela na vrtnariji, tipkala naročilnice z latinskimi imeni rož šoferjem Gardenie, zlagala lončnice iz tovornjakov, ki so se ob zgodnjih jutrih pripeljali iz Holandije (vedno Holandije, nikoli z Nizozemske) in vse proste minute hodila po rastlinjakih, prebirala od zemlje umazane nalepke na loncih vseh mogočih rož in globoko vase vdihovala vlažni vonj po zemlji. 
Ljudje in zemlja in Na vrtu sta moji najljubši oddaji in dokumentarec o gospe Jeleni de Belder Kovačič znam najbrž na pamet. In takoj bi se preselila v tole hiško sredi Botaničnega vrta. Prav tja vas peljem danes. 

Tam je namreč od leta 2014 doma ČAJNICA PRIMULA, pred katero je tako fino posedati in se delati, da nisi le lučaj stran od Grajskega griča, živahne Špice in starega mestnega jedra. Primula je majhna, preprosta, ljubka postojanka sredi priljubljenega sprehajališča, a zanjo se zdi, kot da je še vedno najbolj strogo varovana ljubljanska skrivnost. 
Pa pojdimo dvesto let v preteklost, natančneje v leto 1810, ko je bila Ljubljana glavno mesto Ilirskih provinc. Takrat je, po zaslugi obveznega sestavnega dela centralnih šol, nastal ljubljanski botanični vrt, berem v zloženki, medtem ko pod tiso pijem koktejl Primula (bezgov sirup, mineralna voda, limonin sok, limeta, jagode in led). 

Ustanovitelj vrta, Franc Hladnik, ga je uspel ohraniti tudi ob prihodu Habsburžanov. Kdaj je sredi vrta zrasla hiška, ni povsem znano. Je pa hiška omenjena v zapisih o potresu leta 1895, ko je bila  tudi poškodovana, novo pa so postavili jeseni leta 1897. Vse do danes služi potrebam vrta, v njej pa je svoje mesto dobila tudi Primula. 
Ko si boste zaželeli sprehoda med stoletnimi drevesi in skrbno urejenimi cvetličnimi gredicami ter se nagledali zelenja v tropskem rastlinjaku, se le ustavite v Primuli in posedite na romantičnih kovanih stolčkih z blazinami v barvi vijoličastih primul. Med srkanjem čaja, kave ali kakšne hladne pijače se lahko posladkate s sladoledom ali pa s torticami in drobnim pecivom, s katerim Primulo zalagajo dijaki in sodelavci bližnjega Biotehniškega izobraževalnega centra

Pssst, moja teta (sestra tiste tete z začetka objave:) tam poučuje telovadbo, zato so tamkajšnje dobrote pogosto njeno darilce ob rojstnih dnevih. Preverjeno slastno, čisto vse! Izdelke lahko kupite tudi v trgovini Slapek ob vhodu v šolo, še posebej priporočam ajdove piškotke z marmelado. 

IŽANSKA CESTA 15
1000 LJUBLJANA
PON-NED 9:00-19:00

MAGDA • ZLIZANE PLOŠČICE, OLUŠČENE STENE, OSTRIGE IN RAZGLED NA TRŽNICO

ponedeljek, 22. avgust 2016


NAMIG // preden začnete z branjem te objave, si v sosednjem zavihku odprite #magdaplaylist.

MAGDA SE ZBUJA Z BRANJEVCI
"Pridi, greva še nekaj spit," sta se gospe, vsaka s svojim cekarjem na koleščkih, obrnili proti Magdi. Bil je junijski petek še pred osmo zjutraj, ko je bilo na ljubljanski mestni tržnici že živahno, poletna vročina pa še ni bila prehuda. 

Čez nekaj minut sta se pred lokalom srečala še možakarja. "A ti si že bil, odkar je na novo poštiman," je prvi zabrundal drugemu. "Ne še, da ni bolj za mladino tole," je rekel drugi, pa sta šla vseeno notri. Ko sem šla plačat svojo kavo, sta prav veselo klepetala na barskih stolčkih.


IN HODI SPAT PO POLNOČI
MAGDA se zbuja zgodaj, takrat, ko branjevci zložijo svoje pridelke na stojnice. Svoja vrata pa zapre precej za njimi, ko je ura že čez polnoč. Ob popoldnevih in večerih je družba na terasastih stopnicah pred lokalom še bolj pisana. Mimogrede lahko, medtem ko piješ club-mate ali malinov ledeni čaj, za ušesi počohaš kakšnega psa, se nasmejiš malčku v maminem naročju ali pomahaš znancu na klopci nasproti. 

MAGDA ZUNAJ IN MAGDA ZNOTRAJ
Čeprav so stopnice in klopce pred lokalom poleti še posebej vabljive, je Magdin interier nekaj res posebnega. Na spletni strani In your pocket so na primer zapisali, da zaradi zlizanih rjavih ploščic na tleh spominja na t.i. ruined bars v Budimpešti ali berlinske hipsterske lokale. Oluščene stene, nenavadni oboki in globoke okenske niše so okvir, v katerega je ekipa umestila kar nekaj DIY in custom made kosov.  


V bledo gorčično rumeno (zeleno?) usnje oblečene klopi in barski stoli stojijo na kovinskih nogah, z njimi se ujemajo luči, nekakšni zlati tulci, ki kot nekakšen okras visijo nad dolgim in zaobljenim točilnim pultom. Še šopek cvetlic v vazi in to je to. Mimogrede, v tejle fotogaleriji si lahko ogledate, kako je Magda dobivala svojo podobo. 

PIJAČA & JEDAČA
Tako kot izstopa po podobi, je Magda drugačna tudi po ponudbi. Pred kratkim so pestri in na momente neobičajni izbiri pijač (espresso martini, morda?) dodali tudi jedačo. Postrežejo vam z narezkom z domačimi in tujimi siri in/ali izbranimi mesninami. Pa z ostrigami, če si jih zaželite, s penino ali brez. 

MAGDA 
POGAČARJEV TRG 1
LJUBLJANA
PON-SOB 7:00 - 1:00
NED 18:00 - 1:00
. . . . . . . . . . . . . . . . . 
© PEPERMINT • Theme by Maira G.