SUMMER BUBBLE
četrtek, 11. avgust 2011
i l u s t r a c i j a
Prikaz objav z oznako i l u s t r a c i j a. Pokaži vse objave
CAFFEINE HOURS
torek, 2. avgust 2011
Nekaj snepšotkov z včerajšnjega (ker je že po polnoči, ko to pišem, pa naj kdo reče, da nisem ažurna:) festivala/tržnice tiskanih in ostalih ustvarjalnih reči - CAFFEINE HOURS. Priznam, nisem niti vseh štantkov obhodila, ker sem se zasedela in zaklepetala pri puncah. Pa tudi fotkat sem nehala še preden je padel mrak. Na fotografijah so zadeve od Urhove Nine, Lomolena bejb, kajekaje, Zorana in Kreature. Razstavljali pa so še SuperSizeShe, Acerbic Distribution, Moonlee Records, Hahahaha co., WeBecameAware, Yuppie Noise, Stripburger, Bad-Ink, Panda Banda!, Neven Cvijanović, Rdeče Zore, Društvo Gumb in DE/AR Magazine. In če sem na koga pozabila in bi bil rad omenjen, spomnite me!
Naslednje leto spet (al pa že kej prej)!
OBMORSKI SLADKIŠ.
ponedeljek, 18. julij 2011
Ker je lih morska sezona (v bistvu pa ker sem totalno zatrapana v dizajnstudio SUPAFRANK), enostavno moram deliti z vami prelepo pakungo za piškote, bonbone in čokolade. Še posebej, ker gre pri tem za proizvode, s prodajo katerih fundacija RNLI (Lifeboats) pridobiva sredstva za reševanje življenj na morju. Ilustracije na najlepši možen način prikazujejo angleško obalo in življenje ob morju, mene pa opominjajo tudi na to, da bo treba it kmalu malo zaplavat.
KINO OTOK
ponedeljek, 16. maj 2011
filmski festival kino otok bo letos potekal že sedmič. priznam, še nikdar nisem šla. ampak ker nas menda že tako ali tako vabijo v izolo, bo termin med 8. in 12. junijem morda kar pravšnji za dve-muhi-na-en-mah-obisk. lani je bil kino otok septembra. in plakat je bil prav tako krasen kot letošnji letak, za plakati se pa tudi že oziram. delček programa se bo odvil tudi v ljubljanskem kinodvoru.
OLD AND BEAUTIFUL
nedelja, 8. maj 2011
za vse tipoljube so antikvariati prava meka. razni zborniki in učbeniki, razprave in spisi imajo prav fensi platničke, čeprav datirajo še pred sredino prejšnjega stoletja. ah, saj vem, da so knjige namenjene predvsem branju, ampak mnoge so take, da bi jih človek predvsem gledal. in takele za 1evrič ti tega ne bodo prav nič zamerile.
intervju: ZORAN PUNGERČAR
ponedeljek, 2. maj 2011
Začnimo teden z novim pepermintovim intervjujem. Tokrat sem za odgovore na vprašalnik prosila Zorana Pungerčarja, razlog pa je takle. V lokalih, knjižnicah in ostalih javnih prostorih vedno prečekiram stojala z letaki in vzamem tiste najbolj vizualno zanimive. In med njimi je že kar ličen kupček koncertnih letakov, ki jih je oblikoval Zoran. Oblikuje tudi plakate, pred kratkim pa je sodeloval pri prav posebnem projektu in zdizajniral ovitek ploščka, o čemer (in še o čem drugem) lahko preberete tudi na njegovi spletni strani in blogu. Zoran pa nam v intervjuju postreže tudi z odličnimi linki. In nekam sumljivo se mi zdi, da imajo fantje iz nekega točno določenega konca Slovenije zelo radi brokoli in tofu. :)
KDO SI IN KAJ POČNEŠ?
Sem Zoran Pungerčar, plačo si služim kot grafični oblikovalec, drugače pa rišem in oblikujem plakate za koncerte. Rad jem brokoli in tofu. Rad tudi pijem kavo. Vsaj tri na dan.
KAKO PONAVADI POTEKA TVOJ DAN?
PON-PET: zgodnje ustajanje, sprehajanje psa, nato sledi pedaliranje v službo, kjer senadaljnih 8 ur ukvarjam z reševanjem vprašanj iz sveta oblikovanja in postavljanja revij, nato odpedaliram nazaj domov kjer si skuham tretjo ali četrto kavo in v najboljšem primeru še kaj narišem.
VIKEND: sobota in nedelja potekate bolj počasi in sta zato primerni za sprehajanje po hribih in ostale stvari za katere mi zmanjka časa čez teden. Tudi rišem najraje med vikendi, ker si lahko takrat res vzamem čas. Tako lastni projekti ponavadi nastajajo ob nedeljah zvečer.
KDAJ IN KAKO SI SE ZAVEDEL, DA BO GRAFIČNO OBLIKOVANJE TVOJ POKLIC?
Takšnih in drugačnih »trenutkov resnice« je bilo že kar nekaj, prvi pa je bil na koncu osnovne šole. Na gimnazijo nisem hotel, ker sem vedel, da sem prelen, ekonomska šola se mi je zdela dolgočasna, so pa tisto leto odprli program medijski tehnik na Srednji šoli tiska in papirja, pa sem rekel, da grem poizkusit. Še danes sem mnenja, da je bila to ena izmed boljših odločitev.
BI ZNAL Z BESEDAMI OPISATI SVOJ SLOG ILUSTRACIJE IN OBLIKOVANJA?
Sodelavka je moj stil nekoč opisala kot naivnega, ampak v dobrem pomenu besede. Sam bi rekel, da so moje ilustracije malce primitivne, grobe, čudaške... vse kar mi roji po glavi pa ne morem vtaknit nikamor drugam.
Plakate delam »po naročilu« organizatorjev koncertov, parkrat pa se je zgodilo, da sem delal tudi turnejski plakat po naročilu banda. Vedno se trudim, da je ilustracija na nek način povezana z bandom za katerega delam. Stil glasbe vpliva na sam izgled, vendar nočem, da bi me to omejevalo. Proces se vedno začne z googlanjem za preteklimi plakati bandov, ker me vedno zanima, kakšne asociacije je band vzbujal pri ostalih oblikovalcih. Sledi branje besedil in iskanje zanimivih pojmov iz le-teh, ki bi se jih dalo zanimivo upodobiti. V sam proces nastajanja spada tudi poslušanje čimveč glasbe banda v obdobju, ko zanj oblikujem plakat. Zaenkrat se ne spomnim primera, da bi band zahteval, da mora videti plakat pred tiskom, seveda pa sami organizatorji presodijo ali je grafika primerna za band. Na srečo so organizatorji ,s katerimi sodelujem, zelo na tekočem z aktualno glasbo in grafično podobo, ki spada zraven. Vsi sledijo naslovnicam albumov, plakatov itd. in imajo posledično občutek, kaj je dobro in kaj ne. S takimi ljudmi je super delati, saj razumejo in podpirajo to, kar počnem.
KOGA V SVETU OBLIKOVANJA NAJBOLJ OBČUDUJEŠ IN ZAKAJ?
Eden izmed mojih največjih favoritov je zagotovo Maxwell Loren Holyoke Hirsch, odličen mi je tudi Jon Klassen, redno pa spremljam tudi Lizzy Stewart, Nigela Peaka, Julio Pott, Scotta Bakala, Justina Bartletta, Stacey Rozich... Google Reader folder z ilustratorji je precej velik. Od slovenskih pa najbolj cenim Mino Fino, Leno Sardelo, Lukatarina, super pa se mi zdi tudi ekipa, ki ustvarja ilustracije za Tribuno. Vse naštete ljudi občudujem zato, ker vsakič, ko vidim kaj novega izpod njihovih svinčnikov ,dobim željo in inspiracijo po risanju.
TVOJE NAJLJUBŠE SPLETNE STRANI?
TVOJE NAJLJUBŠE SPLETNE STRANI?
GLASBA:
UMETNIJE:
Kadar imam čas, ga rad namenim analognim stvarem. Tako rad poslušam glasbo iz vinilk in namesto iz ekrana probam brati iz revije ali knjige. Dosti časa namenim tudi glasbenim koncertom, pitju kave in sprehajanju psa. Sploh kava in pes sta super za preganjanje designers blocka.
NAČRTI IN ŽELJE ZA PRIHODNOST.
Čimveč objavljenih ilustracij, cilj sta seveda New York Times in New Yorker, hehe. Narediti še kakšno naslovnico za vinil. Z ilustracijami napolniti čimveč fanzinov in knjig. Ena izmed velikih želja, ki čaka na listi, pa je poizkusiti živeti in delati nekje v tujini.
ALEX STEINWEISS: mojster ovitkov
četrtek, 31. marec 2011
Med moje najljubše umetnike tega sveta lahko od včeraj prištejem tudi Alexa Steinweissa. Ob takih "odkritjih" si vedno očitam butastost in nerazgledanost, ker vsa ta fenomenalna likovna dela obstajajo že skoraj stoletje, jaz pa nič ne vem o njih. Včeraj sem se šla malo naslajat nad knjigami v Konzorcij in tam je bila - ogromna, težka, ohinsploh lepa (in ohinsploh draga) monografija tega pionirja oblikovanja ploščnih ovitkov. LPjk. Preden je Steinweiss leta 1938 pri triindvajsetih letih oblikoval prvi ovitek, so bile plošče ovite v navaden poštarski (tisti rjav, no) papir. The rest is history.
RAZSTAVA ZA RISBE IN VIDEO.
četrtek, 10. marec 2011
bili smo pri mini na otvoritvi njene razstave v kinu šiška. bile so risbe in bili so videi in bilo je res fino.
moje fotke razstavi delajo krivico, zato naj vas še enkrat opomnim, da bo ta na ogled do 27. marca.
INTERVJU: MINA ŽABNIKAR | MINA FINA
ponedeljek, 7. marec 2011
Kar nekaj dni sem kolebala, kako spisati uvodnik k vprašalniku, ki ga je izpolnila Mina. Napisati ali ne? Koga sploh zanimajo moji otroški spomini na Mino v moji sobi pred posterjem Spice Girls ali na gugalnici na maminem vrtu? Spomnim se enega zvezka, porisanega z njeno pisavo, velike tiskane črke z odebeljeno piko na koncu vsake črte. Naslednje šolsko leto sem tudi sama tako krancljala naslove, šolarka. In sem zrasla jaz in je Mina postala Mina Fina. In po vseh teh letih je še vedno ena mojih najljubših umetnic. Ali kako se reče tem ljudem, ki delajo vse sorte vizualnih reči in vse so tako lepe in se krušijo kot konica barvice na male drobce med nas, ogledovalce in občudovalce... Okruške greste lahko pobirat že jutri (in vse do 27.marca) v Kino Šiška na Minino Razstavo za risbe in video.
Moj standardni odgovor na to se glasi takole: Mina Fina se zbuja z dobrimi nameni, vendar vedno znova pristane pri kosu torte. Rada riše vsakdanje stvari in si zapisuje neumnosti. V prostem času dela kot grafična oblikovalka.
Zelo rada se zbujam zgodaj. Verjetno zato, ker je zajtrk postal moj najljubši obrok dneva. Nato nujno pospravim posteljo, ker razmetana postelja pa res ne vodi nikamor. Dan se ponavadi prilagaja tekočim projektom in ostalim kapricam. Dopoldneve večinoma preživim doma, nato pa me zanese v studio na Rimski. Najboljša stvar studia so sodelavci iz grupe Ee. Pogovor in drugo kritično oko res pomagata pri konstruktivnem delovnem procesu. Da delo ni samo monolog z ekranom. Zelo so priročni tudi za kave in kosila. Perfekten dan bi imel lepo razmerje med delom in druženjem.
Malo zgodovinskega orisa: "oblikovanje" se je začelo z 2. letnikom srednje šole po prepisu na Oblikovno in se potem kar nekako nadaljevalo v sedanjost. Zelo neplanirano se je razvilo v stalno "freelance" službo. Posvečam se predvsem vprašanjem iz knjižnega in revijalnega preloma. Z VJ-anjem sem se srečala v začetku Akademije. Kakor se reče "gor sem rasla" pri kolektivu Codeep-i. Za vse sta kriva Martin Bricelj in Ozren Škondrič. Če pomislim, da se s tem ukvarjam že 10-12 let, me res zvije. Moj abstraktno-barvni-video-svet je prišel do izraza in se nekako profiliral pri Smetnjaku. Pri tem podivjanem krdelu sem že več kot tri leta. Z veseljem pa delam na črno tudi pri Sindikatu. Z ilustracijo in risanjem je drugačna pesem, ker me spremlja od malih nog. Včasih bolj, včasih manj izrazito. Pred približno štirimi leti, ko sem RES spoznala, da me konvencionalno delo v oblikovalski branži ne izpolnjuje in ne zadostuje, se je začel resen premik k osebnim projektom. Eden prvih takih, ki je nastal iz tega hrepenenja, je recimo I see darkness when I close my eyes.
Moje delo zelo lepo sovpada z različnimi stranmi mojih zanimanj. Naj ponazorim:
- Oblikovanje za red, grid, sistematizacijo.
- VJ-anje za eksperiment, abstraktno ne-urejenost, spoznavanje tehnologije in družbe.
- Risanje za spontanost, čustvenost, nadomestek dnevnika.
Med vožnjo rada poslušam klasiko, da izpostavim dramatičnost dolgočasne rutine ustavi - spelji. Na tej postaji se napovedovalci slišijo tako pomirjujoče. Pomirja me tudi spanje. Rada se zaljubljam. Se mi zdi, da je to zelo podobno kuhanju. V kuhinji so najpomembnejši dobri ostri noži in začimbe. Finta vsega pa je v nonšalantnem redu.
Prihodnost, prihodnost ... Všeč mi je ta neznanka. Nisem človek, ki veliko planira vnaprej. Velika želja je, da bi lahko svoj čas posvečala samo svojim projektom in stvarem, ki me resnično zanimajo. Verjetno je to kar standardna želja. Vendar se je že par let ne naveličam.
DIVERSITY IS BEAUTIFUL
sreda, 2. februar 2011
včeraj sem brala MMkreativ, ki sem ga naravbala na lanskem bienalu, in naletela na to lepo podobo. za kaj gre? za prenovljeno vizualno identiteto turistične organizacije za hrvaški kvarner. zanjo so zaslužni pri zagrebški agenciji bruketa&žinić. in meni se zdi naravnost odlična. wait, there's more.
tudi otoki so dobili vsak svoj logo. pri nas nismo veliko hodili na hrvaško na morje, ajde, ko smo bili otroci trije, je še šlo popokat nas v lado samaro al pa katrco in se odpeljat do barbarige. ampak potem nas je bilo skoraj vsako poletje več, hihi. morje pri meni ni ravno vrednota, ali kako naj se izrazim, upam, da me bodo moji otroci malo prevzgojili in mi bo fajn it na morje na dopust. joj, spet sem zašla, kako mi to uspe, a mi lahko en da en virtualni šamar? :)
šlapkeee! vinček! taška! vse je fulkul. to steklenico čm met. no, upam, da so tudi vam te pozitivne podobe (pa tudi če ste jih že videli kdaj prej) pobarvale februarsko jutro. jp, februar je že.
ZA DEVETIMI GORAMI
petek, 21. januar 2011
ah, saj vem. okusi so raznovrstni, ampak ilustracije zvonka čoha mi res niso kaj preveč povšeči. daleč od tega, da sem ozkogledna tradicionalistka, le svet otroške ilustracije je po moje premehak, presvetel in prenežen zanje. v tej moji iluziji me njegova estetika kar malce zmoti. v tandemu z risbo ančke gošnik godec, ki je soilustrirala zbirko slovenskih ljudskih pravljic, pa sploh. je pa naslovnica zato prečudovita, polna drobnih detajlov in ptic, ki jih imam tako rada.
če bi si radi ilustracije ogledali v orginalih, se le oglasite v ljubljanski mestni hiši, kjer bodo na ogled do 20. februarja.
Naročite se na:
Objave (Atom)