SLIDER





l o n d o n
Prikaz objav z oznako l o n d o n. Pokaži vse objave

INTERVJU: PETRA GREEN / ROOM39

petek, 1. marec 2013

Aaaa, po letu in pol se vračajo Pepermintovi vprašalniki! Prvi marčevski dan se zdi pravšnji za ta lep dogodek, kajne? In vesela sem, da lahko novo sezono odprem s Petro in njenim ROOM39. Petrino delo spremljam že nekaj časa in sem jo vseskozi imela v mislih za tale projekt. Sestavljala sem kolaže z njenimi blazinami in skodelicami z metalik luskicami, štrikanimi motivi, natisnjenimi na blago pouštrčki z neon obrobami ... Pa kar ni bilo dovolj. Zanimalo me je več, recimo to, kaj se skriva v ozadju, kakšna je njena zgodba in kakšen je recept za uspeh v ostri konkurenci, ki vlada v čudežni deželi produktnega oblikovanja. Nenazadnje izdelke Room39 pogosto izbirajo uredniki dekorja priznanih revij (britanska Elle Decoration, denimo), za svojo pa so jo vzeli tudi blogerji. Vas zanima, kako se lotiti posla v ostri konkurenci, kakšrna veje v panogi izdelkov za dom? Verjamete, da je delati zase sicer osvobajajoče, pa vendar tudi zelo smaotarsko? In ... se tudi vam zdi, da je imeti studio v kolibi na koncu angleškega vrta prav fensi in glamurozno? Berite dalje :)

Kako te je pot zanesla v London in kaj si počela pred tem? 

London kot možnost se je pojavila na obzorju potem ko sem spoznala Andija - mojega moža. Pred tem sem bila na kar dobri karierni poti: oblikovala sem spodje perilo za Komet Metlika in delala v okviru oblikovalskega kolektiva V.o.o.d.o.o., v katerem so delovali še Zoran Garevski, Nataša Peršuh, Jelena Proković in Helena Sebanc. Ampak ljubezen in izziv sta me odpeljala v tujino...

Kako si zašla v oblikovanje?

Ne nakljucno! Od malih nog sem vedela da bom ustvarjala, ko bom velika. Moj zgled iz otroških let je bil Leonardo da Vinci: izumitelj in umetnik; kreator! Ker pa nisem bila nikoli pretirano akademično sposobna, sem se usmerila bolj k oblikovanju kot izumiteljstvu.

 ... in kako je nastal Room39?

Dovolj mi je bilo mode! S tem ne mislim oblikovanja oblačil oz. spodnjega perila, temveč mode kot modne industrije in 'scene' - njene sezonskosti, površinskosti, potratnosti, neetičnosti... Vse od selitve v London sem delala kot oblikovalka za dobavitelja velikim trgovskim hišam in po rojstvu prvega otroka sem vse težje tolerirala plati industrij, ki so me že od začetka žulile. Pri product dizajnu ni te konstantne nenasitne potrebe po novostih in sledenja trendom. Poleg tega sem čutila, da kreativno stagniram in da nisem management material. Pustila sem dobro plačano službo, da sem lahko sledila svoji 'pravi' poti. Brez podpore moža to seveda ne bi bilo mogoče.

Kaj je tisto, po čemer prepoznamo slog Room39, kaj želite s svojimi izdelki ponuditi kupcem?

Z besedami težko definiram svoj stil, ker mi je preblizu in izhaja iz notranjega vzgiba in ne predeterminiranega koncepta. Kar mene najbolj privlači v delu drugih oblikovalcev so svežina barv, kontrasti, humor, univerzalnost in nek element presenečenja. Upam, da tudi moje delo to odraža.
Med nami je najbrž veliko takih, ki smo vaj na neki točki sanjarili o podobnem delu. Kakšne so stopničke do uresničenih sanj oziroma z bolj kapitalističnimi besedami - kako se lotiti posla in svoj hobi spremeniti v poklic?

Pri ustanavljanju lastne blagovne znamke  se je treba zavedati, da se prvih nekaj let samo vlaga. Nikar ne smemo pričakovati, da si lahko v roku šestih mesecev že lahko začnemo izplačevati plačo!  Zato je potrebno za osnovno preživetje poskrbeti kako drugače. Pomembno je, da se vsak cent vlaga preudarno, nujno pa je tudi delati na promociji od vsega začetka.

Spletna predstavitvena stran je nepogrešljiv pripomoček, pri tem mora njen izgled slediti estetiki proizvodov. Ni zmotno vložiti v oblikovanje identitete oziroma poiskati strokovni nasvet, če se oblikovanja lotime sami.
Delati 'zase' je tudi zelo samotarsko in ni primerno za tiste, ki potrebujejo konstantno potrditev iz okolice, da je to kar počnejo dobro in vredno. Če je tvoje delo resnično originalno, ne bo takoj razumljeno. Seveda, če minevajo leta in še vedno ni pozitivnega odziva ... potem je res mogoče čas, da se vprašaš ali sploh imaš publiko.

V spodbudo lahko rečem, da je povsem okej začeti iz malega. Večina velikih product dizajnerjev je začela z enim ali dvema izdelkoma, a je bila ta  izveden mojstrsko! 

Konkurenca v svetu izdelkov za dom je huda, najbrž še toliko bolj na trgu, kakršen je britanski. Kako izstopati in opozoriti nase?

Z eno besedo: originalnost! Večina, čeprav talentiranih oblikovalcev, raje sledi temu, kar je trenutno 'in' kot pa da se vprašajo, kaj bi pravzaprav radi oblikovali. Tako imamo cele četice trendy blagovnih znamk a la Donna Wilson, Anorak, Mini Moderns ...
Kako poteka tvoj dan?  Oblikuješ sama ali imaš sodelavce?

Tipičnega dneva ni, ker vse usklajujem okrog otrok. Ko so v šoli/vrtcu delam, ko pridejo domov pa utegnem kvečjemu kak email napisat. Občasno mi pri delu na sejmu ali tiskanju prototipov pomaga kak študent, sicer pa vse delam sama, tako da prilagodim delovnik trenutnim potrebam. Rada bi vpeljala malo več reda, a mi trenutno mi to še ne uspeva.

Studio sem pred kratkin preselila v 'fancy' kolibo na koncu vrta, kar mi omogoča delo, ko otroci spijo ... nič kaj glamurozno!
Bomo lahko izdelke Room39 kdaj občudovali in kupovali v kakšni od trgovinic v Sloveniji? Kakšne stike imaš s slovenskimi kupci in novinarji, se ti zdi, da te poznajo?

Seveda delam na tem, da bi del kolekcije ponudila tudi na slovenskem trgu, upam, da bom v drugi polovici leta to tudi uresničila.

Ne, mislim, da se me nihče več ne spominja. Kar ni nujno slabo, temveč je to priložnost, da se predstavim v povsem novi luči.
Zagotovo je med Pepermintovimi bralci kakšen radovednež, nadobudni oblikovalec, ki ga zanima, če je mogoče od blizu videti, kako je delati v tej obrti. Si dobila že kakšno prošnjo za internship? :)

Ja kar nekaj, a ker nimam standardnega 8-urnega delovnika je trenutno malo težko vpeljat študente v moj način dela. Trenutno potrebujem PR intern, poznas koga? :)

In še za konec ... Tvojih top5 priporočil za obisk v Londonu.

Prvih 5 ki mi jih pride na pamet:
National Portrait Gallery
Victoria and Albert museum
Tate Britain
Hyde Park
Kenwood House na Hampstead Heathu

Room39 lahko spremljate tudi na FB, kjer boste izvedeli vse novosti, sodelovali pri izbiri barv novih produktov in seveda prvi izvedeli, kdaj bomo lahko Petrine izdelke kupovali tudi pri nas.

LONDON // RAZSTAVE

nedelja, 17. junij 2012

spodnji dve fotki / Tjaša
Jaz sem punci "zvlekla" v Tate Modern med presekane teličke in frfotajoče metulje Damiena Hirsta, onidve pa mene v Design Museum na retrospektivno razstavo Christiana Louboutina. Petke, petke, petke in hologramirana Dita Von Teese, v katero smo vsi malce očarano strmeli eno minuto, ostali dve pa je bila že zeh zeh. Na vrhu muzeja je še malo manj pregledna razstava Designs of the Year (tista z olimpijsko baklo in Katino poročno obleko, od katere je razstavljen samo čipkast osnutek), kjer je najbolj trapasto predstavljen ravno slovenski izdelek. Pipistrelovo letalo na "plakatu" iz dveh A4 listov, pod njim pa stol. 

Muzejske trgovine me bodo spravile na kant. Printi, plakati, zavijalni papir, postcards, jaz ne morem brez tega ven. Čeprav mi je to uspelo v muzejski trgovini Victorie&Alberta, za kar mi je seveda še zdaj žal. Pa kupila sem si Hirstove pikice, ki so vseeno meni najljubši del njegovega opusa, morskim psom, tabletam in metuljem navkljub. Da ne govorim o vseh knjigah, ki bi jih imela. Ah!

LONDON // ANTHROPOLOGIE

sreda, 13. junij 2012

Vsi, ki kdaj pa kdaj priklikamo na ANTHROPOLOGIE, poznamo ta barviti svet izdelkov za opremo doma in uživanje v njem. Pravzaprav je taprava trgovinica prav kičasta ... Kot se pač zgodi, ko je na enem mestu preveč lepega naenkrat. Vzorčki, barve, keramika, les, blagom embalaže, mila, parfumčki, uf. Ah ja, tiste čudovite prtičke sem na koncu pustila v košari, skodelice niso ravno praktičen nakup na potovanjih, sem pa kupila KINFOLK, ki mi ga je prodajalka čedno zavila v papir in spravila v vrečkico. Tako se dela!

LONDON // IZLOŽBE

torek, 12. junij 2012

V Londonu niti približno nisem fotkala toliko kot ponavadi. Preveč ljudi povsod, jaz pa rada v miru poslikam vsak kotiček izložbe brez mimoidočih v njih (moje vreče in torbe izvzete, heh). Poleg muzejskih štacunc, kjer itak vsakič malce umrem in mi srce plapola ob vseh lepotah, glava pa ga opozarja na trapaste dimenzije kovčka in kako si bom vse te printe in plakate raje naročila po pošti, dvestoenaintridesete beležke pa tudi ne rabim, sem se lepih izložb nagledala predvsem na Sloane Streetu. Tam je tudi trgovinica LARE BOHINC. Izjemno prijetno dekle nam je razkazalo Larine izdelke, jaz sem jo nevljudno spraševala, kje ima Lara studio /za en rojstni dan si namreč želim na obisk k Lari in Niki/, pobožale smo svilene šale in šepetale v slovenščini o vseh detajlih in šiku. 
In smo šle dalje, po ulici prestiža vse do kičastega in z vsem napolnjenega Harrodsa, kjer sem si kupila petkilski ACNE PAPER in rekla fakof mislim na težak kufer. Na koncu sem si itak kupila še enega, hihi, vse za nepomečkane plakate in revije! Tam okoli je tudi fletna uličica, kjer domuje britanska kraljica punčkastega pin up kiča. LULU GUINESS, seveda! Že prodajalka je povsem ustrezala profilu, mene pa sicer ves ta lak in žnablčki niso prepričali. 
Za Angleže je značilna tudi kultura klobučkanja, zato sem in tja naletiš tudi na kakšen mini butik z njimi. Spodaj levo pa je Marnijeva izložba. 
Na Sloane Squaru je tudi trgovinica KATE SPADE, a me smo vanjo pokukale v Covent Gardnu. Pred lično prodajalno sta dekleti, oblečeni v tipičen KS slog, pripravljali čajanko za mimoidoče.
Mmm, kolački in sparklingstrawberrylemonade! Res luškanu. Ampak mene je pa daleč najbolj prevzelo izložbeno okno nevemtočnokatere štacunce. To je to. Okej, v Anthropologie sem pa itak posnela precej fotk, zato si zasluži posebno objavo.


LONDON / BETKIN DŽUBILI

ponedeljek, 11. junij 2012

Obiskati London prav v obdobju praznovanja Betkinega diamantnega džubilija je bilo prav posebno doživetje. Tko no, ko se nad tabo svetlikajo ognjemeti, množica, ovita v barve britanske zastave, poje, in nimaš kaj, še ti pritegneš God Save the Queen, čeprav znaš samo refren (študije pa kažejo, da tudi Britancem ne gre dosti bolje:). In ponovno smo se zaljubljale v Harryja, komentirale Katine oblekce, vsak večer v hotelski sobi na BBC News preverjale, kako kaj princ Philip in njegov mehur in malo šmrkale ob dokumentarcu o Williamu in Dianinem pogrebu. Britanci so patrioti, ne le, ko gre za fuzbal, olimpijske in kriket. In Betko imajo radi. In jaz, ki imam tudi sicer en softspot za evropske kraljeve dvore, sem šele ob vseh teh zastavah, razstavah, koncertih, čakajočih množicah (kljub dežju) in retrospektivnih prispevkih na TV, dobila občutek o veličastnosti kraljice Elizabeth II. Stara je bila toliko kot jaz, ko je prevzela krono, in bila je prelepa na tako poseben, dostojanstven in eleganten način. In še zdaj je. Tko, toliko o Beti in njenem džubiliju. Jutri pa sledi že bolj Pepermintasta izložbena objava :) V LDN namreč nisem šla zaradi jubileja, da ne bo kdo dobil takega občutka po tej uvodni objavi, hihi.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.