SLIDER





i n t e r i e r
Prikaz objav z oznako i n t e r i e r. Pokaži vse objave

DEKLIŠKA GARDEROBA

sreda, 4. september 2013

Foto: Žiga Culiberg / svet vmes
Ta teden se je začela šola. In z njo telovadba. Ne vem sicer, v kakšne osnovne in srednje šole ste hodili vi, a telovadnica v moji OŠ v Cerknici in SŠ v Postojni sta si precej podobni. Rdeče-oranžni stavbi, pokriti z valovito kritino, s temačnimi garderobami pod tribunami. S tuši in sumljivimi lijaki, klopcami in obešalniki. Garderobe v telovadnici so zame prostor, iz katerega hočeš uiti karseda hitro. Ampak tale, tale ne, je pa nekaj posebnega.

Takšno lepo garderobo imajo dekleta na gimnaziji Ledina, uredili pa so jo arhitekti SVET VMES. A ni krasna? Na podestu zgoraj se lahko punce v miru preoblečejo, skrite za belimi zavesami, spodaj pa so zloženi telovadni rekviziti. Čudovite stenske in stropne tapete je oblikovala Anja Humljan in so pika na i najlepši garderobi, kar sem jih kdaj videla.

KAM NA KAVO / ISABELLA

sreda, 28. avgust 2013

Pošna ulica 3
Maribor
~
Po - Če: 8:00 - 0:00
Pe: 8:00 - 2:00
So: 9:00 - 2:00

Isabella je bila na vrhu mojega seznama "naslednjičvMB" že dolgo. No, odkar sem bila tam nazadnje. Priznam, da sem si jo predstavljala drugače. Malce bolj razsuto {se opravičujem, ampak sklepala sem le po fotkah na FB}, pričakal pa me je krasen bistro v barvah in detajlih, ob katerih mi zaigra srce. Belo pohištvo, roza blazine, cvetlično blago, zenfast naslanjač, tabla + kreda, zlizan pod, belo pobarvana stena iz zidakov. Naročila sem šveps, zraven pa prijazno dobila še tortico. In to kakšno! Mmm. Čeprav je bila zelo čokoladna, ki jo je, s kupčkom smetane, jedla K., tudi fina, je bila ta še 3x boljša. Hint za vse, ki boste obiskali ta prikupen lokalček. V Isabelli je skoraj greh, da bi naročili le kavo. Slastni sendviči so vabili iz vitrine, ko pa so mimo mene nosili solate, mi je bilo kar malo žal, da sem nedolgo nazaj jedla slastno kosilo pod Pohorjem. Saj veste, mora kaj ostati za naslednji obisk.  Isabella in Poštna ulica sta me prav razvedrili. Res je lepo biti v mestu, kjer nisi ravno vsak dan ali vsak konec tedna in uživati v novem ambientu. Toplo priporočam!

SALON UPORABNIH UMETNOSTI

torek, 27. avgust 2013

Glavni trg 1
Maribor

Na mini počitnice v MB sem odšla s kratkim seznamom. Želela sem v eno kavarno, eno prodajalno in en salon, za katerega sem večer prej izvedela na tviterju. Poleg ostalih čudovitih opravkov - druženja s cimro iz študenta in zmenka z eno stajliš mami in njenimi tremi otročki - sem si namreč zadala, da bo ta teden na Pepermintu posvečen Mariboru. Salon je bil prvi postanek. Moja gostiteljica zanj še ni slišala, zato sva stali na Glavnem trgu in šteli hišne številke. Enka je, kajpak, najbolj famozna stavba na trgu. Nekdanji kazino. Velika izložbena okna so me povsem navdušila, a kaj, ko so bila vhodna vrata zaklenjena. Šli sva skozi prehod na noranje dvorišče, vstopili skozi zadnja vrata (in odkrili vsaj lepo stopnišče s krasnimi ploščicami), a v Salon nisva našli vhoda. Pa sva šli v kavarno, mojo drugo alinejo s seznama, in tam sklenili, da se vrneva nazaj do Salona. In tokrat sva imeli srečo. 

Prostor te prevzame v momentu. Ne vem, predstavljajte si, Ljubljančani, da bi bil Centromerkur nekoč kazino, nato pa bi ga povsem izropali, napol porušili in pustili, da propada, vi pa bi lahko vstopili not in čutili prepih časa. Oluščene stene, visoooki stropovi, štukature, pokvarjen svetlobni napis Casino na tleh, debele preproge, črne zavese, za njimi pa stopnice, ki vodijo nekaj gor. In po prostoru, sem in tja, posejani črni stoli, zanimive luči iz papirja, izložbene lutke, stojala z oblačili, radijski sprejemnik, klavirske tipke, ... Vstopili ste v Salon uporabnih umetnosti. To je prostor, kjer je skupina ljudi, oblikovalcev, ustvarjalcev in umetnikov z Borutom Wenzlom na čelu, začela ustvarjati novo zgodbo v stoletni zgradbi, ki je preživela že marsikaj. 

V njem nastaja razstavno-prodajni salon, stična točka različnih ljudi, ki lahko s svojimi izdelki soustvarjajo nove ambiente. In prav vsak kos, ki je v Salonu, od stola, na katerem sedite, do ogrlice na lutki iz izložbe, lahko kupite. Ko sva se s K. približali težkim črnim zavesam, ki skrivajo stopnice, so te zaplapolale in prisežem, da me je stisnilo v prsih. Prvo nadstropje je ena sama magija. Prazno, kot kakšna skrivnostna plesna dvorana iz knjige ali filma. Ja, z ogledali do stropa, stebri in ogromnimi okni. Noro. 

Če želite soustvarjati zgodbo Salona uporabnih umetnosti, spremljajte dogajanje na FB. Kmalu bodo k sodelovanju povabili nove oblikovalce. Če pa boste kaj kmalu v Mariboru (ali pa ste tam celo doma, a v Salonu še niste bili), toplo priporočam obisk in klepet.  Več o prostoru, njegovi zgodovini in Salonu pa boste lahko prebrali tudi v prispevku, ki ga pripravljam za službo. Link dodam jutri, a prou?

KAM NA KAVO / GOSTILNA DELA

sobota, 20. julij 2013

Zdaj gotovo že poznate GOSTILNO DELA. Tja sem se prvič odpravila nekaj tednov po odprtju in tista objava je še vedno med najbolj branimi na Pepermintu, kar pomeni, da so radovedni jedci mrzlično  iskali informacije o tem zanimivem prostoru s še bolj zanimivo zgodbo. Ko so nam zadnjič prijazno dovolili, da pri njih posnamemo fotografije z Oblique, so ravno malce osvežili podobo. In ideja o novem obisku je bila hitro tu. 

Gostilna dela je projekt socialnega podjetništva, obenem pa vse več kot to. Ne le, da je šlo "skozi roke" strokovnjakov že veliko mladih, ki zaradi različnih razlogov niso uspeli dokončati šolanja in z uvajanjem v delo ter učenjem dobili novo priložnost, ah kje, ne le to. Prostor je nenavaden, ambient lep, vzdušje pa krasno. Gostilnca na Poljanski je bila moja prva misel, ko sem razmišljala, kje bi z Oblique posnele fotografije in brez zadrege sem vprašala za dovoljenje, v hipu pa dobila pritrdilen odgovor. Gostoljublje, tudi ko ne gre za skodelico kave ali finega kosila, smeh in hecanje med mladimi, ki tam delajo, sem in tja pa tudi kakšna resna beseda, ko je treba poprijeti za delo. Res prijetno je tam.
Ravno konec tedna pred našim obiskom so se v Gostilni dela zbrali tudi v soboto, kajti odločili so se za manjšo prenovo, osvežitev podobe lokala.Čeprav imajo koncept usposabljanja in zaposlovanja razložen na ličnih cenikih, ki so postavljeni na mizah v lokalu ter na FB, so želeli to prikazati tudi malce drugače. Želijo namreč, da gostje vedo, da za mlade, vključene v usposabljanje, skrbi močna strokovna ekipa, ki je morda ne srečamo, ko se v Gostilno dela odpravimo na kosilce. Zato so vse skupaj kar narisali. Poleg mladih, ki trenutno delajo v Gostilni, so narisani tudi strokovnjaki. Pa še nekaj zanimivih detajlov: na črni steni, ki spominja na šolsko tablo, je narisan kozarec, ki pada - s tem so želeli pokazati, da se v procesu usposabljanja dogajajo tudi napake. Nad vrhnjo polico, kjer stojijo posodice z zelišči, je narisan lonček z baziliko, nad njim pa napis "Zalij me!", s katerim so želeli povedati, da se v procesu učenja kdaj tudi kaj pozabi, zato je treba nanje večkrat opozoriti. V kotu pri vratih, nad narisano omaro, pa je tudi hišna muca.  Držali so se začetnega koncepta črne table - originalna zasnova prostora je delo Grupe -, podobo pa je osvežila arhitekta Anja Humljan
Seveda si nisem mogla kaj, da ne bi med ponovnim obiskom, med katerim se naredila te fotografije, tudi sama nekaj prigriznila in popila. V Gostilni dela lahko vsak dan, med ponedeljkom in petkom, izberete med tremi kosili, mesnim, ribjim in vegetarijanskim. Mmm. Jaz sem se odločila za file brancina s svežo solatko in prilogo - ješprenjem, piro in zelenjavo. Bilo je izvrstno, brez heca. Še pred glavno jedjo lahko pojeste dnevno juhico, si zraven zmešate še solato po želji, se osvežite z limonado ali kakšno drugo pijačo, za konec pa se še posladkate. Recimo s smutijem iz gozdnih sadežev in smetano. V glavnem, jaz kar nisem želela oditi. Najlepši beli stoli, najlepši prebeljen šank iz zidakov in najlepši pod. Da o stropu niti ne govorim.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.