Bilo je na začetku poletja, ko sem hitela v mesto na sestanek, še prej pa v trafiki kupila Ambient, mojo najljubšo domačo revijo. Ždel je v torbi, ko sem izvedela, da bomo ta dan govorili prav o prihodnosti te revije. Priznam, bila sem malo v šoku. Minil je teden brainstormanja, pomislekov in razmislekov, predvsem pa poln idej, ki so švigale na relaciji glava - muji - beležka - telefon - mejl - internet - ljubljana. In potem ni bilo več poti nazaj, Nives sem skorajda vsak teden zasipala z vprašanji dvoma, če pa bi jaz res to počela in z vsakim ingverjevim ledenim čajem in z vsako izbrano fotko in vsakim pogovorom je bilo bolj navdušujoče. In tako je minilo poletje brez počitnic, poletje, ko sem za računalnikom preždela še več ur, kot sicer in odklikala na še več spletnih strani, kot sem mislila, da je sploh možno. Pošiljali smo si ogromne fajle prek vseh možnih boxov in pilili še zadnje malenkosti kar prek sms-ov. Po tednu zatišja smo v četrtek prvič v rokah držali prenovljen Ambient. Vem, spremembe so včasih težke in čustvena navezanost velika. Morda vam bo revija všeč, marsikomu tudi ne bo. Prelistajte, poglejte, preberite. Morda se ne vidi, ampak jaz sem dala svoje poletje za ta pok papirja :*
*WE
