SLIDER





intervju: KraKra

Zelo sem ponosna, da se je Maja, KraKra  ustvarjalka, pripravljena malce razkriti širšemu občinstvu prav na Pepermintu. Poznate KraKra svet? Tudi jaz ga nisem, dokler mi ni pred kratkim prijazna komentatorka namignila, naj si ogledam to čudo. Pa sem si ga res {najdete ga na etsy + flickr + FB} in se takoj zaljubila v bitjeca, pa če so človeška ali živalska. Ker so enostavno adorable, ljubka, pisana, prefrigano nasmejana, rdečih ličk in barabice male točno vejo, da se ti s takim nasmehom takoj prikupijo in se začenjaš spraševati, kako morajo biti šele mehka tale bitjeca v resnici.  Potem so tu še oblekce za blazine, pa pisane zastavice in dišeči žakeljčki, napolnjeni s sivko... Vse lepo z ljubeznijo zašito. Da boste vedeli, čigave pridne ročice režejo, krojijo in šivajo te lepote, vam torej predstavljam Majo. Na koncu pa sledi še presenečenje. (:
Kdo si in kaj počneš?
Sem Maja in nisem ravno oseba, ki rada velikodušno govori o sebi, ampak tokrat pa bom, ker drugače lahko kar zaključimo že na začetku in to se pri teh rečeh nekako ne spodobi! Naj naštejem svoje najbolj karakteristične prvine …
Sem kavč aktivist in to vročekrvni! Polovico do večino časa patološko asocialna (So what, bite me!! Ampak še kar pridno delam na izboljšanju stanja, prosim za kanček razumevanja). Prepojena z muziko (čeravno je res, da sem instrumentalni analfabet, žal! Moja kariera bobnarke ni nikoli zaživela, obupano zdaj hrepenim le še po poziciji tamburin tresalke, po možnosti še pred časom, ko bo zopet potrebno nositi plenice), politično nekorektna (ker je politika ena velika packa in ima nedoumljive norme, ki so vse prevečkrat povsem skregane z preprosto logiko bivanja) in sem kruto iskrena vendar držim jezik za zobmi in zato je možno shajati z mano, vsaj večino časa in z tistimi potrpežljivimi, ki imajo konjsko močne živce.
No, sem tudi zmerni pesimist (ker je res lahkotno opravilo mrščenje čela v kombinaciji z dvomljivim in nezadovoljnim skomiganjem z rameni) in kolerični optimist (ker je svet lep in čutim, da je potreben le miceni poriv, da se megalomansko kolesce mehanizma zgane!). In ja, sem kofeinski džanki, priznam.
Kako ponavadi poteka tvoj dan?
Standardne vsakodnevne rutine ni, ampak moj povsem običajen delovni dan vsekakor sestavljajo naslednje reči: khm, khm skodelic kave ob katerih zagnano pišem to-do listke (in takoj zatem zmečem v ločene odpadke včerajšnje, neodkljukane to-do listke), več urnega ropota moje šivačke/likalnika/fotoaparata (ki se brezobzirno porazporedijo od jutranje dopoldanskih ur do pozno nočnih ur), avtomobilskega cijazenja, ždenja pred računalnikom, izvrševanja gospodinjskih opravil (ki hkrati služijo večim namenom in so bojda blagodejni relaksacijski ventilčki za dušo), španciranja (selektivno gluhega in pretirano samosvojega) psa, peke kruha in kartanja.
So pa še prazniki, dopust in posebne priložnosti, takrat pa je na vrsti hedonistični kaos!
Predstavi nam prosim tvoje male prijatelje iz blaga. Kako ste se spoznali, kako so zaživeli?
Precej so živahni in glasni in tiste strašno radovedne sorte. Premalo prostora imajo kot le ideje in kar nadležno zahtevajo svojo dogodivščino. Zato jih pač spustim iz vrvice, z nekaj pomoči šivačke in blaga (opranega, po možnosti takšnega, ki je že imelo predhodno življenje ali pa je novo, in je iz naravnih surovin). Ker so tako suvereni, je nuja, da so tudi edinstveni, torej unikatni.
Ugotavljam, da smo zdaj, po trmastih začetniških mukah in polžjem ritmu dela, že kar vpeljani v ta kreativni proces. Je pa res (in to iskreno priznam), da je zelo malo vode preteklo odkar zmorem vsaj približno spodobno skoz mašino potegniti šiv, pred tem je bil namreč čas, ko je bil opis mojih delovnih nalog bolj ilustratorsko usmerjen, kar pa se zaradi pomanjkanja samoiniciative ni najbolj izšlo. Šivanje je zame velik dril in tako delujoč izrazni medij mi trenutno zelo ustreza! Ampak, ker sem po naravi bolj nostalgične sorte, še vedno na vsake kvatre, malo počičkam po papirju.
Komu so namenjene tvoje male žverce, fantje in dekleta? Kako si predstavljaš njihove zgodbe, potem ko se ločiš od njih in dobijo nov dom?
Mislim, da najbolj in predvsem, otroškim dušam! V glavi si zamišljam, da so narejene za vse tiste, ki jih pač… pokličejo (tako ali drugače), da se začuti vabljiva energija in jih vzamejo k sebi ter jim poklonijo nov dom. Želim si, da s sabo prinesejo kakšen nasmeh in da jih otroci radi stiskajo. S tem namenom ta bitjeca (pa tudi ostale reči) tudi delam!
In še, mogoče ni ravno priporočljivo izdati, vendar jih med nastajanjem čaram. Zaželim si, da bi v svojih novih domovih/pri novih prijateljih slišale ogromno smeha in navihanosti, pa posrečena tuhtanja (obožujem lucidno otroško logiko!!!), pa konstruktivna pričkanja in podobno ter nikoli, ampak res nikoli, bile priča čemu hudemu. Seveda ne živim v pravljicah, le srčno upam, da so tam kjer se nastanijo, le radoživa in breskrbna otroška doživetja, ki rastejo in tkejo svoje spomine v ljubečih sredinah. Takšne misli mi dajejo največji zagon.
Kaj še drugače rada počneš, ko se Krakra delavnica zapre in šivalni stroj utihne?
Drži, moja draga šivačka in tudi ostali tehnično-mehanski kreativni kolektiv res utihne, jim ugodim z pavzo, jaz pa medtem rada (naštevam po naključnem vrstnem redu):
  •  vzgajam z ljubeznijo, po najboljših močeh in zmožnostih.
  • kuham (vegansko oz., če ne drugače pač vegetarijansko), perem (mmm, svežina), likam, sekam drva, pucam in pacam in spet pucam!
  • vrtnarim (to je, rinem po zemlji in z navdušenimi kriki strašim trenutno še mirkoskopske rastlinice ali pa se štorasto natikam na trne)
  • lutkarim
  • zelo rada potujem in si že vrsto let noro želim na Islandijo, pa vedno najdem kakšno prepreko (od okoljske ozaveščenosti zavoljo letaskega prometa do finančnega fedra), no letos je moja ljuba Islandija končno prišla k meni, sicer le kot prašni vulkanski delci, ampak ne dlakocepimo (toliko o potovanjih!)
  • obožujem knjige, to je ljubezen brez meja in preprek. Čeprav se je v tej ljubezni kruto pripetilo, da sem prešla iz »dve bukvice na teden« na »dejmo, vsaj ena bukvica na teden!« na »ni veliko časa, ampak bukvica na mesec or die!!!«, zato se upravičeno bojim, da sledi le še tisto strašno stanje, ko si na redko posajene dni v letu vzameš knjigo s police, čez čas še kakšno in še kakšno in jih potem (tedne kasneje) skesano pospraviš nazaj na polico, neprebrane. Oh knjige!
  • in še ena reč, ki jo redno prakticiram (zadnje čase tik pred spanjem, toliko da izenačim vse te pocukranosti sreče čez dan), študiozno se obremenjujem z grozotami sveta (prek vrste aktivistično usmerjenih spletnih strani in blogov le teh) in kot kaže, mi še dolgo ne bo zmanjkalo gradiva!
Imaš svoja najljubša spletna mesta? Jih deliš z nami?
Najpogosteje klikam po Etsy, Flickr, YT, vmes je še polna pest prej omenjenih ozaveščeno naravnanih strani, zadnje čase tudi po FB. Za mašenje luknjastih informacij in ostalega firbčnega raziskovanja pa je tu seveda ata vseved - Google.
Načrti in želje za prihodnost? (Zelo navijamo za Krakra blog, zelo glasno in zelo močno.)
Glede načrtov sem nekaj nakazala že pri to-do listkih, torej načrtovanje je fina reč in se pri meni na veliko dogaja, je pa izpeljava prepogosto težko breme za povsem prelene za izpeljavo. Kaj?! Ups, pa ne prelene, pre-zaposlene kot sem jaz, ki se strogo držim načela »kam pa pridemo, če bomo vsi požrešno ambiciozni?!«
Želje … seveda so, ampak tako zelo preproste in zelo realne, ker si kaj več oz. drugače kot že poklicno funkcioniram, niti ne želim, vsekakor pa je največja želja, da bi bila malenkost bolj produktivna oz. organizacijsko gospodarna z delovnim časom (in to bo kmalu, čutim na vodi, da bo - le še kolektivni omm mi manjka). Poleg tega se mi poklic indie crafter sliši zelo prima in se ga želim še nekaj časa držati!
Blog?! Kaj je to blog? Mislim, da kaj takega pri meni ne bi šlo dobro skozi … predvsem zavoljo tega, ker šele meseca maja odkljukavam decembrski spisek idej in opravil, poleg tega je vsekakor bolje prepustiti zadeve tistim, ki jih res obvladajo (in tukaj se intervjuvanka prijazno nasmehne in požmikne pepermintki K!).
Sedaj pa, kot obljubljeno, presenečenje!
~ KraKra giveaway ~
Trije med vami, ki se boste potrudili in napisali zgodbico o zaenkrat še neobstoječemu KraKra bitjecu iz blaga, boste dobili prav posebno darilce izpod Majinih rok. Vsaka KraKra igračka ima namreč svoje ime in zgodbico. To lahko preverite tule. Čas imate do naslednjega Peperminovega  intervjuja (hja, ne vem, kdaj bo:)! Z Majo pa se bova še zmenili, ali bova dobitnike izžrebali ali bodo nagrajene najbolj simpatične zgodbice. Sedaj pa...spustite domišljijo na pašo!

21 komentarjev

  1. tele zadevice so prekrasne, ampak kaj ko je na Etsyju že prav vse SOLD. Kje se da kupit (zgodbico pa že snujem v glavi, samo kaj ko je konurenca velika :-)

    OdgovoriIzbriši
  2. mangotree, saj ni čisto vse prodano (čeprav je pa cifra res lepa:). v zadnji link sem dala sold, ker je tam največ zgodbic, zato. drugače pa lahko kontaktiraš na FB recimo.

    OdgovoriIzbriši
  3. Jaz novorojenčkom od vsega najraje kupim na-ročne lutke. Če bi dobila enga tazga Larsa, ki bil lutka (samo namig. :)) bi bila to pa že čista perfekcija.

    O, že vidim kako bom zapravljala!
    Hvala za tele link!

    OdgovoriIzbriši
  4. Oh, oh, oh, moja otroška duša je čisto prevzeta! Prečudovito.

    OdgovoriIzbriši
  5. Kakšno dobro branje in nadzanimiva intervjuvanka!!! Kar vidim jo tam za šivačko kako zanalašč žverci najprej okončine našije in usteca šele čisto na koncu, ker takoj začnejo debatirat in majo svoje mnenje prav o vsemu;D Bi pa dodala, da bom prva stranka, ko bo nastala KraKraFešnObsešn linija, ker bi imela PRAV VSE oblekce, jopce, plašče ter ostale dodatke!

    OdgovoriIzbriši
  6. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  7. Jaz sem se čisto zaljubila v zajčke! Kar vidim kakšnega zajca Lojzija kako gloda svoj korenček, korenčkove repke pa pospravi in iz njih izdeluje napitke, ki nad katerimi se potem smešno zmrduje kakšen pujsek a jih v resnici obožuje. :)

    Joj kok je vse kjut!!

    OdgovoriIzbriši
  8. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  9. Spominjam se, ko mi je z dedkovega starega robčka, babica naredila miško in leta kasneje mami iz ponošene flanelaste pižame punčko, zajčka, medvedka... moji, mehki, dišeči... Nostalgija?Draga KraKra
    ustvarjalka Maja, imaš (moja babi in mami bi se strinjali) zlate roke, tvoji bombažki oz. šivavčki so prečudoviti, edinstveni in nadaljujejo neko življenje v radost drugega. Iskrene čestitke!

    OdgovoriIzbriši
  10. strašno zabaven intervju in še bolj strašno kul zadeve. draga krakra, kam se postavimo v vrsto za oboževalce? ;)

    OdgovoriIzbriši
  11. ooo, iz skrivnostne šivačke v zgovorno zakamuflirano zanimivo ženšče... :D končno! Bravo!
    Držim pesti za nove ideje in nove domke za šivančke... mwa

    OdgovoriIzbriši
  12. Živjo!
    Sem želva počasnela po imenu Mici. Za vsak slučaj imam na sebi vedno šal, kopalke, dežni plašč in nogavice - če me slučajno prehitijo letni časi... Se mi je že enkrat zgodilo, da sem pozimi hodila okoli brez šala, zato je moja koža postala vijolična. Zato me sedaj vsi kličejo Vijolica :( Ampak jaz sem Mici!

    OdgovoriIzbriši
  13. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  14. KraKra Vixi bi lahko bila tista, ki z zaprtimi očmi rada gleda sonce skozi krošnje, rdeč kalejdoskop, ki se odslika na notranji strani veke. Tista, ki je od malega uživala v zvokih pod vodo, tudi bitje lastnega srca v polni kadi vode. Spomladi pobere kostanj, poleti kamen, spravi ga v žep in tam nosi celo sezono, razen če z njim vmes uniči boben pralnega stroja. Obožuje mačke in oh, iskreno rada klepeta z rastlinjem.


    Tale intervju sem brala in zraven prikimavala in se smehljala. Malce znano, kot kak dežavu. KraKraKrasna si! Hvala gdč. Pepermintkova za tole. Brez tebe bi blazno enih najboljših stvari zamudila :) Že fehtarim na FB in že srčkam na Etsiju.

    OdgovoriIzbriši
  15. spičls..

    če mi nina ne bi povedala za to objavo, bi imela še kak teden sklopljen računalnik in te krasote bi šle mimo..

    prekrasne so. tisti zajčki v vrsti so tudi za pojest ;)
    zgodbico si že zmišljujem.. ;)

    OdgovoriIzbriši
  16. To je zgodba o mali vili. Vili Lili. Lili ima prekrasne lase - zlatorumene, z zvezdicami okrašene.
    Najraje ima svoje rožnato krilo. V njem lahko z miškami skozi luknje teče, z metuljčki potičke peče, mavrične žarke po nebu vleče.
    Da pa bi ga Lili še rajši imela, ji je mama na krilo jutranjo roso pripela.

    Hja, moj mali kritik je neodločen. Enkrat se ob zgodbici na ves glas smeje, drugič jo pa popljuva. ;)

    OdgovoriIzbriši
  17. Hmm...sem Polonca...Pika Polonca. Imam prekrasno rdečo haljo s črnimi pikami. Sem vesela, dobrovoljna PikaPolonca. Prinašam srečo vsakomur, ki me ima rad, in ki se rad z mano pogovarja, saj sem zeeelo zgovorna :) Rada lovim sončne žarke in moje oči kar žarijo od zadovoljstva, ko se zvečer uležem zraven kakega otroka in ga popeljem v sanje :)



    Svetoooovne stvari! I'm in love :)

    OdgovoriIzbriši
  18. hej hej, dis iz najt ok kolin. :-)
    z ogromozansko zamudo sem prišla zakričat "najlepša HVALA vsem najprijaznejšim damam za tako lepo virtualno razjunfranje!" (in to še na rodnih tleh kar je sploh nobel). me je čisto prevzelo od vseh presežnikov v komentarjih, juhuhu! sploh ne vem kje začet ...
    Tana in VIXI: ♥
    Maja: mwa nazaj! (in srčno upam, da si to ti, moja kantavtorskoslikarska šjora in ne kušujem neke neznanke, ker bi to bilo čisto preveč Katy Perry za moj okus. :-/ )
    matilda: :-D veri kjut in zlo res! cunje pa bojda konec leta (letošnjega!), vsaj tako je šlogala družinska coprnica.
    joj, da ne dolgovezim, še en mega hvala za vse zgodbice, mislim, da bom bla pridna in jih počasi napletala v nova življenca! dišijo že prav.

    *fejst je tukej, K, zlo fejst! (-:

    OdgovoriIzbriši
  19. kolk sm se presmejala pr tem intervjuju... o dzizs!!! tle okoli me folk gleda ko budalo... plis, maja, gremo na kavooo-o!!

    OdgovoriIzbriši

© PEPERMINT • Theme by Maira G.