sm ribnčan urban, po ceumu svejtu znan!
ribnica je tam nekje na meji med notranjsko in dolenjsko. kaj pa vem, te pokrajine so tako hecno brezmejne, da človek res ne ve, kam spada. jaz sem recimo notranjka, s tapravih notranjskih hribov, ampak nimam nič skupnega z ribničani (seveda pa še manj s postojnci, ha!). zavijamo že, ampak vsak po svoje. notranjska bo zame vedno dežela okoli cerkniškega jezera, po eni strani jo omejuje avtocesta pri uncu, na severu je meja klanec do rakitne, na vzhodu rob bloške planote, na jugu javorniki (morda še rakov škocjan), na jugovzhodu pa seveda snežnik.
šit, spet pametujem, hotela sem pa samo napisati eno objavo o suhi robi. zadnjič sem opisovala mojo ljubezen do lesenih izdelkov in se spraševala, zakaj ribničani ne spromovirajo svoje tradicije tudi s kakšno spletno trgovino. prijazni komentator me je opomnil, da taka trgovina že obstaja, zato se čutim dolžno, da vam jo predstavim. imenuje se, kakopak, ribničan, na njej pa najdete vse od izdelkov za v kuhinjo, do navijaških rekvizitov, rožnih vencev in celo pasti za polhe, podgane in miši (proti!).
Ej, kako, da nimaš nič skupnega s Postojnci? Kaj pa šola:D?
OdgovoriIzbrišiIzdelki so pa super; tudi meni so všeč ti leseni izdelki, imam pa tudi kar nekaj pletene suhe robe doma.
LP
šola, itak. :) ampak se mi je zdelo, da sem prišla v čisto drug svet, drugo pokrajino, v en miks narečij (z bistrčani in sežanci) in res se mi je zdelo, da čisto drugače govorimo... sem pa rojena v postojni, to pa.
OdgovoriIzbrišiampak primorci pa tudi niste, a ne. :)