SLIDER





GAŠPER KRAJNC • STRIPORISEC, KI GA NAVDIHUJE GROZA

"Sem Gašper Krajnc in rišem stripe," odgovori na prvo vprašanje, ki je pri Pepermintovih intervjujih vedno enako. Kdo si in kaj počneš? Ko se pogovarjam z ilustratorji, mi skoraj vsi po vrsti povedo, da že od majhnega ves čas rišejo ali pa so že od nekdaj vedeli, da bo njihovo delo povezano s tem. No, pri Gašperju ni bilo tako. 

NEORTODOKSNI RISARSKI ZAČETKI IN PRVI STRIPI V DIJAŠKEM GLASILU
"Bil sem kar neortodoksen, kar se začetkov tiče. Tako kot najbrž vsi, sem rad risal v prvem, drugem razredu osnovne šole, potem pa zmeraj manj. Bolj me je zanimal šport, treniral sem smučanje, in do srednje šole pozabil na risanje," s koroškim naglasom razlaga, kako sta nato s prijateljem začela risati mini stripe za glasilo dijaškega doma Bežigrad, kjer je živel med šolanjem na takratni srednji šoli tiska in papirja. 

Tam je torej objavil svoje prve, "za hec" stripe. Zanimivo, stripov tudi nikoli ni bral. Z izjemo tistih  malih stripov v Večeru in Mikijevega zabavnika iz trafike, s katerim si je nekoč krajšal čas v bolnišnici, stika s stripi ni imel, niti ni vedel, kje bi jih na Koroškem lahko dobil. 
OD TEOLOGIJE DO ANIMACIJE 
V srednji šoli se je naučil nekaj grafičnega oblikovanja, a čeprav je bil že od vedno navdušen nad likovnim svetom in ga je vse po malem zanimalo, ga ni nikoli nič prijelo do take mere, da bi se nečesa lotil zares ali šel kaj takega študiral. Prav nasprotno. Študiral je teologijo. Ko se zasmejim, reče: "Saj ti pravim, nenavaden začetek." No, na faksu, ki ga je kmalu zatem obesil na klin, pa je v njem nekaj kliknilo in s prijateljem sta se lotila 2D animacij. 

"Z Markom Renkom sva delala takšne izi animacije, ena je bila na festivalu Fanimatu tudi nagrajena. In sva ugotovila, da če želiva biti zares dobra, se morava najprej naučiti dobro risati.« In sta se, tudi Marko Renko danes velja za enega najbolj perspektivnih ilustratorjev. Medtem je Gašper spoznal, da je animacija zahteven špas. 

NA KONCU SO OSTALE ZGODBE
"Tisto, kar mi je od tega ostalo, pa je bilo spoznanje, da mi je od vedno najbolj kul pripovedovati zgodbe. In strip je za to idealen medij. Še posebej, ko sem ugotovil, da je strip veliko več od spidermanov, supermanov in batmanov. Da z njim lahko pripoveduješ drugačne zgodbe. Žalostne, resne stvari." 

Prve stripe je nakupil v Pragi, kjer je po tednu dni iskanja našel striparno s stripi za tri krone. "Iz kupa sem vzel tiste, ki so se mi po slogu zdeli takšni, da bi jih lahko risal tudi jaz. Niso bili tako dobro zrisani kot ostali ameriški stripi, a zaradi tega bolj zanimivi, z njimi sem se poistovetil Pa tudi zgodbe so bile daleč od superherojskih, opisovale so obskurne zadeve, ki jih ljudje niso masovno brali."
SAMOUK, KI GA FASCINIRAJO MEJNE TEME. IN STARI RIM.
In je začel, čisto iz nule, študirat anatomijo. S pomočjo knjig in risarskih videov je, popoln samouk, po letih – "bilo je mučno" – učenja in vsakodnevnega risanja, narisal svoje prve stripovske odlomke. 

Fascinirajo ga mejne teme. Od vedno mu je bil najljubši horror, v knjigah, serijah, filmih. A njegove prve zgodbe niso bile povezane z grozo, temveč z zgodovino. "Obožujem zgodovino Starega Rima in pred leti sem začel fantazirati o tem svetu, si izmišljevat svoje zgodbe, semi navezane na realno zgodovino. Nek paralelni svet Rima v času Julija Cezarja. Risal sem kratke, par-stranske stripe, totalno nedokončane, preizkušal sem stile, medije, z vodnimi barvami, z navadnim tušem. Lovil sem se, vsak teden sem zamenjal tehniko, iz meseca v mesec spreminjal mišljenje o tem, kaj je strip in kakšen mora biti."

"RISAR Z AFINITETO DO AKADEMSKEGA REALIZMA"
Sčasoma je našel svoj slog. Pravi, da je najtežje opisovati sebe in svoje delo. Gašper Rus, stripar in kritik, ga je označil za risarja z afiniteto do akademskega realizma. "Moj stil je vsekakor bolj realističen, bolj podoben ameriškemu in francoskemu stripovskemu slogu. Po tem najbrž odstopam od slovenskega stripa, zdi se mi, da se pri nas večinoma držimo alter stripa. Alter strip je v Sloveniji mainstream in kamorkoli greš, slovenski strip poznajo po tem. Izjemi sta morda Lavrič in Smiljanić, ki sledita realističnemu slogu. Pa Bernard Kolle, eden od bolj neznanih slovenskih avtorjev, ki riše za tujino, za francoski in belgijski trg, in fura podoben realistični stil kot Hermann Huppen."
DROBCI VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA V KRATKIH STRIPIH
Lani je izšel Gašperjev prvi stripovski album. Zgodbo Obred sta ustvarila s prijateljem Maticem Večkom. Matic jo je spisal, Gašper zrisal. Kar se zgodb tiče, se je našel v današnjem, sodobnem času. "Še vedno bom v svojih zgodbah častil grozo in vse, povezano z njo," se zaheheta. "Poskusil pa jo bom povezati s svetom, kot ga poznam jaz. Postavil jih bom v okolje, ki mi je blizu."

V navdih so mu drobci vsakdanjega življenja. Ustvarja tudi kratke stripovske zgodbe, nekakšne vizualne haikuje v nekaj prizorih in jih sem ter tja objavi na spletu. Takšna je bila zgodba o vročem poletnem jutru, pa tista iz ilustratorjevega studia in odmora z kosilo, ko je za sosednjo mizo ujel pogovor neznank in ga spravil v strip. "Nagovorijo me preproste reči, vedno imam s sabo beležko, skicirko, da lahko te momente ujamem."

"POMEMBNO JE, KAKO BRALCA VODIM ČEZ STRIPOVSKO STRAN"
Ustvarjanje stripa zna biti dolgotrajno delo. Še posebej, če si, kakor Gašper, posebne vrste perfekcionist. Veliko mu pomeni storyboarding, kadriranje stripa v pravo kompozicijo. "Zelo mi je pomembno, kako se strip bere, kako bralca vodim čez zgodbo, čez stripovsko stran. Gre za zelo subtilne stvari, ki jih običajen bralec morda niti ne opazi, ljubitelji stripa pa takoj."

Ena stripovska stran mu vzame vsaj 16 ur, dan ali dva dela. Ko dela zase, je tempo bolj umirjen, kot če ga lovijo deadlini. "Nerad hitim, vmes rad zadiham, pustim malo stat, pogledam čez nekaj časa in kaj popravim." Danes skoraj vse dela na računalniku, saj je tako najhitreje in mu tak način dela ustreza. Si pa želi, da bo imel nekoč dovolj časa in svobode, da bo več časa risal na roke.


STRANGER THINGS PO GAŠPERJEVO
Še en delček Gašperjevega dela, ki je morda celo najbolj zaokrožil na družbenih omrežjih in spletu, pa so momenti iz popkulture, če jim lahko tako rečem. Takšni so bili na primer prizori iz uspešne Netflixove serije Stranger Things. Na Tumblrju, priljubljeni spletni platformi, krožijo še danes. "Zavedam se, da internet zahteva, da nonstop nekaj objavljaš, vsaj tedensko bi moral objaviti kaj novega. Trenutno takšnih svojih projektov delam bolj malo, pa tudi zelo sem kritičen do svojega dela, no, ali pa skromen."

Preživlja se z ilustratorskim delom, riše storyboarde, sodeluje z različnimi naročniki. A sam se ima za striporisca. Iz stripa izhaja, k risanju ga je vedno gnal strip in ko bo velik, pravi, si želi biti samo to. Ne glede na to, kaj počne: riše zgodborise za oglase ali filme, ilustrira za otroke ali ustvarja zgodbe v stripu, je slog vedno njegov.

Menda pa bomo že kmalu lahko Gašperjeve stripovske strani spremljali bolj redno. Medtem pa ga lahko najdete na Instagramu, Facebooku ali Tumblrju. In vmes prebrete še kakšen strip. Slovenski, velja?

Ni komentarjev

Objava komentarja

© PEPERMINT • Theme by Maira G.