SLIDER





k e r a m i k a
Prikaz objav z oznako k e r a m i k a. Pokaži vse objave

TAKO LEPO

torek, 24. maj 2011

naj vam pokažem čudovite reči, ki jih izdeluje gospa boža. življenje je polno presenečenj in zadnje čase se pri meni vse vrti okoli bloga in ljudi, ki jih imam priložnost spoznati zaradi peperminta. tako se mi je po spletni pošti oglasila tudi gospa boža in me še isti dan presenetila pred knjigarnico s paketkom v vrečki.

držala za servetke so lahko tudi držala za jajčka. svečnik je pa sploh prekrasen. če skozenj posije sonček ali sveloba sveče, luknjice na podlagi ustvarijo čarobne vzorce.
marmelada iz banane in ananasa je pa še v originalni embalaži. poročam, ko jo poskusim! :)

intervju: Anja Slapničar

torek, 21. december 2010

Zgodbica, ki nas pripelje do tega intervjuja, je precej kjut.  Pisala mi je namreč Anjina prijateljica, ki se ji je želela zahvaliti in ji podariti takle intervju. Sem pa prepričana, da bi do njega prišlo slej ko prej, četudi ne bi bilo posredi tistega luštnega mejla. Ker Anjine skodelice, posodice in ostali izdelki iz gline so enostavno preveč lični, da bi ostali neopaženi. Se strinjate?
Kdo si in kaj počneš?
Sem absolventka geodezije, torej precej tehnični človek po prvi plati, po ostalih pa še vse drugo. Zanima me skoraj vse, s čimer pridem v stik, o vsaki stvari želim vedeti čim več. O njeni zgodovini, nastanku, namenu,... Od tod izhaja moja nagnjenost k praktičnosti. In ker sem punca, tudi k lepemu izgledu - sedaj govorim že o mojih šalčkah.  Torej, rečem si, da se ukvarjam z lončarjenjem.
Kako ponavadi poteka tvoj dan?
Čeprav je moj urnik primeren za daljše jutranje poležavanje, ponavadi vstanem relativno zgodaj. Po zajtrku skočim na net, potem pa ali v službo - delam kot študentka, ali pa v delavnico, odvisno od razporeda ur v službi. V delavnici delam običajno par ur, dopoldne ponavadi več, ker sem spočita. Če imam kakšen dan prost službe, se zgodi, da v delavnici preživim cel dan. Nikoli pa ne morem lončariti zvečer, ker lončarjenje zahteva poleg volje in navdiha tudi precej fizičnega vložka, zvečer mi za take stvari enostavno zmanjka energije. Večer mi zato ostane za vse druge stvari.
Kako si zašla v lončarstvo, kje si se naučila osnov in kako si se nato odločila, da se s tem začneš resneje ukvarjati?
Že od nekdaj je v mojem življenju prisotna želja o ustvarjanju: veliko sem risala, izdelovala razne stvari iz raznih materialov. Zahvala za to gre tudi moji stari mami, ker sva v mojem otroštvu preživeli veliko časa skupaj, delali 'umetnost' iz vsega kar nama je prišlo pod roke. V stik z glino sem prišla pri svojih šestih letih na šolskem krožku, potem pa spet v gimnaziji, kjer sem opravila prvi pravi tečaj in od tedaj po malem packala sem ter tja. Nato sem opravila še dva zanimiva tečaja. Pred dobrimi dvemi leti pa sem si omislila vreteno, kmalu zatem še peč in glina je postala prisotna skorajda v vsakem mojem dnevu. Glina se je odločila namesto mene, ker me je tako vlekla k sebi, še vedno me, vsakič na drugačen način.
Kakšno opremo uporabljaš pri svojem delu? Katere so tiste osnovne reči, ki jih mora lončar imeti v delavnici?
Ravno zadnjič sem razmišljala, brez česa ne bi mogla lončariti. Brez ene točno določeno oblikovane modelirke in seveda vretena. Vreteno je čisto sodobno električno in ne leseno na nožni pogon, kot si mnogi predstavljajo, ko jim ga omenim. Poleg ostalih lončarskih pripomočkov pa imam tudi svojo 100 litrsko električno peč. Ta je moja zadnja pridobitev, s katero se rada pohvalim. Peč je ena izmed stvari, ki je osnova za resnejše lončarjenje, hkrati pa tudi  največji izdatek. Lončar mora imeti seveda še glino, glazure in barve, površino za gnetenje, prostor za sušenje izdelkov, vodo,... še bi se dalo naštevati.
Lahko opišeš svoj delovni proces od ideje do končnega izdelka?
Začne se z idejo, ki največkrat pomeni čisto praktičen odgovor na zastavljeno vprašanje. Na primer -  kje bi imela razstavljene svoje prstane? Na stojalu za prstane! Potem kar nekaj časa posvetim idejam o izgledu, da bo zadeva zadovoljila estetski vidik, nato pa razmislim, kako jo poleg tega narediti še čim bolj praktično. Medtem včasih preteče več dni, včasih pa se razreši samo od sebe v zelo kratkem času. Veliko rišem, si zapisujem ideje, ker jih je kar precej. Včasih, če je ideja težje izvedljiva, si naredim tudi načrt izdelave. Sledi samo še čas za vretenom. Včasih seveda kaj moduliram, popravim, vprašam za nasvet. Barve si določim že prej ali pa se zanje odločim po tem, ko formo držim prvič pečeno v rokah. Vse izdelke pečem dvakrat, najprej t.i. biskvitno peko, nato še glazurno pri višjih temperaturah. Rezultat je vedno zabaven, saj nanj ne vpliva samo tehnično lončarjevo znanje, temveč tudi kemija in fizika materialov in peči.
Kako bi opisala svoj stil? V čem so tvoji izdelki posebni in drugačni od drugih?
Moj stil je pravljično/enostaven/zabaven/babičin/eleganten. Moji izdelki oddajajo mojo energijo, ki sem jo vložila vanje z vso svojo srčnostjo. Posebni so vsem, ki znajo to ceniti. Zelo se trudim, da so izdleki drugačni od drugih, po obliki, veliko poudarka dajem barvam.
Kaj še drugače rad počneš?
Poleti veliko tečem in lenarim na plaži s kakšno knjigo (poučno, ne leposlovjem), pozimi bordam, v kuhinji rada preizkusim kakšen dober recept. Želim se tudi čim več kulturno udejstvovati na  raznoraznih prireditvah z različnih področij. Glasba je nujna v delavnici ali med tekom. Zelo rada tudi potujem. Iz vseh teh stvari črpam ideje za svoje ustvarjanje.
Tvoja najljubša spletna mesta?
Zadnje čase veliko obiskujem etsy, kjer je predstavljenih ogromno keramikov s svojimi izdelki. Večkrat si  ogledam filmčke  posebnega lončarja Simona Leacha na youtubu . Veliko prijateljev keramikov in lončarjev sem pridobila tudi na facebooku. V slast pa mi je listati e-kataloge glazur in glin na tej spletni strani. Brez njih ne bi prišla do sem, kjer sem.
Načrti in želje za prihodnost?
Nekoč, ko bom temu dorasla, bi si želela imeti svojo veliko stekleno delavnico in svoj s.p. Tudi če tega ne dobim, bom pri glini zagotovo ostala, dokler mi bo v takšno veselje, kot mi je sedaj. Želim se bolj resno ukvarjati z lončarjenjem. Kar pa pomeni, da se moram par stvari še naučiti. Oziroma nikoli se nočem nehati učiti.

Anjo lahko kontaktirate tule ali pa se najavite za obisk v njeni delavnici. :)
Fotografije so delo Dušana Smolnikarja.

OKO ZA OKO

četrtek, 11. november 2010

 
že peto leto zapored  društvo študentov oblikovanja razstavlja najboljša študentska dela preteklega študijskega leta. tokrat v ljubljanski mestni hiši. zanimiva, presenetljiva razstava pravzaprav. toliko različnih pogledov, pisav, stilov, razumevanj, risb. eksplozija miselnih in kreativnih tokov na enem mestu. pravzaprav si vanjo vržen že takoj na začetku razstave, kjer na kupčku ležijo skicirke študentov, vsaka drugačna in ročno izdelana.
zdaj pa še nekaj reči, ki so meni najbolj padle v oko...

žiga artnak - črkovna vrsta jackson script
anina benulič - plakat power vs. poverty
klemen ilovar - črkovna vrsta optim
katarina medić - črkovna vrsta
ernest vider - reliefni čas
sava kosmač - fotografije iz knjižice reci riba raca rak + nina štajner - avtoportret
bernat solsona - avtoportret
ana baraga - vizualni dnevniki
luka seme - prelom knjige alice's adventures in wonderland
anja polh - skicirka
anja đurđević - mali princ
 ena najlepših reči, jedkano steklo. ofkors si nisem zabeležila avtorice, če kdo pozna, plis, naj napiše v komentar, da popravim krivico. :) 
za konec pa še skupinski portret študentov. zakon ste, jaz sem povsem navdušena nad videnim in sem si ene par imen zacahnala za kakšen pepermintov vprašalnik.

na ogled do nedelje, 14.11.2010. le pojdite.:)

a n g e l č i c a

četrtek, 28. oktober 2010

vem, vse lepe stvari enkrat minejo, največkrat prehitro. tako se je tudi moja draga cimra ta teden odselila in njena polovica sobe je zdaj tako žalostno prazna (kar je ob gužvi in pisanosti na moji strani še posebej v oči bodeče:). ampak ja, čeprav sem žalostna, pa v bistvu sploh ne smem biti, ker to je friendship for a lifetime! in tale prelepa, prisrčna angelčica me bo vedno spominjala na vse dogodivščine in nočne pogovore in kosila in žure in koncerte in šetkanja in laufanja. in nate, teja, ker vem, da boš tole prebrala! tenkju za vse. :*
p.s.: in seveda le take fajn cimre vejo in si zapomnijo, ker o tehle angelčicah sem tudi na peperminu že pisala. 
uii, moja je sternchen. :)

INTERVJU: HANA KARIM

ponedeljek, 07. junij 2010

Keramika. Čudovit in zapleten medij za kreativno izražanje, ki presega bolj vsakdanje materiale in hobije. Hana iz gline že sedem let oblikuje in žge nenavaden nakit zanimivih struktur, oblik in barv. Je vsestransko dekle, poleg keramike jo mika tudi svet grafičnega oblikovanja in ilustracije za otroke, kdaj pa kdaj pa vodi tudi kakšno delavnico ali tečaj izdelovanja keramičnih izdelkov. Naj vas tale mini intervju popelje v svet keramike, čeprav verjamem, da boste težko odmaknili pogled od prelepih izdelkov na fotografijah.
KDO SI IN KAJ POČNEŠ?
Sem Hana in trenutno končujem drugi letnik študija likovne pedagogike v Ljubljani. Kruh služim kot grafična oblikovalka, med drugim pa je ena mojih večjih kreativnih strasti oblikovanje keramičnega nakita.
KAKO OBIČAJNO POTEKA TVOJ DAN?
Ja, moram reči, da sem pretežno jutranji človek, tako da je moj dan rutiniziran samo v tem času, kasneje pa kar je, je. Je pa tudi res, da negativni posegi v mojo jutranjo rutino pustijo posledice skozi ves dan, tako da brez sitnarjenja pred kavo!
KERAMIKA... KDAJ IN KAKO SE JE ZAČELA ČAROVNIJA MED VAMA?
V stik s keramiko sem prišla preko moje mame Silve (njene stvaritve si lahko ogledate tu), ki me je prva navdušila tako za keramiko kot nakit. Sprva sem nakit že nekje v osnovni šoli oblikovala iz fimo mase, kasneje pa mi prav nenaravnost tega medija ni več ustrezala in sem se našla v glini. Ta omogoča veliko več možnosti ustvarjanja, predvsem pa me navdušuje njena naključnost in nepredvidljivost. Najlepši občutek je, ko hodiva z mamo nestrpno pogledovat keramično peč in čakava na dovolj nizko temperaturo, nato pa – waw – končno odpreva tista vrata in pogledava, kaj je nastalo. Nikoli ni prav tako, kot si si zamislil, vendar je ravno v tem čar!
LAHKO NAM, LAIKOM, OPIŠEŠ DELOVNI PROCES, ORODJA IN MATERIALE, KI JIH PRI SVOJEM DELU UPORABLJAŠ?
Torej, izdelovanje keramike zahteva tudi kar nekaj tehničnega predznanja. Verjetno je ključnega pomena pri vsem skupaj peč. Ta mora biti dovolj močna, da se segreje na temperaturo, ki je potrebna, da se izdelki primerno spečejo. Moj postopek izdelovanja nakita izgleda nekako takole: najprej si skriciram različne kose – večinoma broške in ogrlice – nato se kakšnega lepega sobotnega jutra usedem za mizo na našem vrtu in mečkam, gnetem, kaj tudi razdrem in naredim kaj novega ven. Ker so moji izdelki precej majhni in tanki, ne zahtevajo dolge dobe sušenja, se pa zgodi, da se lahko večji kosi že ob napačnem sušenju uvijejo ali celo popokajo, lahko pa se razletijo tudi med pečenjem, če niso dovolj suhi. Potem sledi prva peka, za katero mora peč doseči nekoliko čez 1000 stopinj Celzija. Nato izdelke pobarvam z glazurami – te kupujem večinoma v tujini, ker je izbira tam veliko večja, predvsem pa te glazure ne vsebujejo svinca in niso strupene. Izdelki gredo še enkrat v peč – tokrat na višjo temperaturo, nato pa sledi le še oblikovanje nakita v celoto. Broškam dodam priponko, pri ogrlicah pa ne zanemarjam dejstva, da je izbira prave vrvice pomemben del nakita samega.
KJE NAJDEŠ INSPIRACIJO ZA USTVARJANJE IN KAKO LE-TO PRENESEŠ NA KERAMIKO?
Skozi ustvarjanje sem si izoblikovala nekakšen oseben izraz. Zvesta ostajam predvsem navidezni naključnosti oblik, ki prehajajo iz mnogodetajlnih strukturiranih površin v izčiščene gladke površine. Posebej raziskujem odtise črt in vključujem relief. Kombiniram več različnih oblik, ki skupaj predstavljajo celoto. Rada puščam navidez naključne špranje med posameznimi elementi – s tem skušam doseči oblikovno prvinskost in naravnost. Slednjo skušam uloviti tudi v barvah, saj pogosto uporabljam odtenke sive, črne in bele; dodajam pa raznovrstne odtenke modre barve, predvsem mi je pri srcu turkizna. Pogosto uporabljam glazure, katere med pečenjem na visoki temperaturi razvijejo posebne efekte, kar je zopet ena od naključnosti, ki spremljajo oblikovanje keramike.
DELIŠ Z NAMI SVOJA NAJLJUBŠA SPLETNA MESTA?
Vsak dan pregledam ista in še raje kakšno novo – rada pregledam novosti na enemu mojih najljubših blogov (poleg Peperminta, hehe) The Sartorialist, nekaj kreativnih postaj, kot sta Behance.net in DesignBoom.com, pa še kaj bi se našlo…
TUDI TEBE KAJ VLEČE V BLOGERSKE VODE, MORDA K ODPRTJU SPLETNE TRGOVINICE? KJE SO SICER NA VOLJO TVOJI IZDELKI - ZA OGLED IN NAKUP? :)
Načrtujem odprtje spletne trgovinice, za enkrat pa se predstavljam bolj kot ne na svoji Facebook strani, moj spletni portfolio pa si boste lahko v kratkem ogledali tudi tule.
ŠE KLIŠE ZA KONEC: NAČRTI IN ŽELJE ZA PRIHODNOST?
Nisem preveč od planiranja, tako da se bom pustila presenetit. Bi pa še naprej rada počela precej iste stvari, ker že sedaj kar uživam.

Hana, veliko uspehov pri vsem, kar počneš in najlepša hvala za sodelovanje!
© PEPERMINT • Theme by Maira G.