SEJEM VESNA

SEJEM VESNA

nedelja, 15. maj 2011

v petek in soboto je na muzejski ploščadi na metelkovi potekala vesna, sejem muzejskih replik, izdelkov umetnostne obrti in oblikovanja, ki sem ga napovedovala v četrtek (nato pa je zlobni bloggerjev škrat objavo pomalical:). lokacija in vreme sta bila čudovita in pisani balončki so lušno prispevali k vzdušju.

najbolj od vsega pa mi je bil všeč preplet tradicionalne obrti in vzorcev s sodobnim dizajnom in umetnimi materiali. slovenski rokodelci, zakon ste!

PREBERI

ZAGREB: MUZEJ PREKINUTIH VEZA

ZAGREB: MUZEJ PREKINUTIH VEZA

četrtek, 14. april 2011

Vsaj en muzej/galerija je, ki se v Zagrebu ne drži urnika zaprtih ponedeljkov - Muzej prekinutih veza. Zanimiv muzejčič, ki shranjuje predmete, povezane z razpadom različnih razmerij z vseh koncev sveta. Malce patetično se mi je zdelo vse skupaj, ko sem brala zgodbe, ki so tičale za razstavnimi eksponati. Nekatere so resda žalostne, nekatere so polne jeze, druge pa precej histerične. :) Ah, tudi taka je ljubezen. 

Posebej zanimiva so tla muzeja. Fenomenalna ideja. Izgledajo namreč, kot bi jih pravkar polili z vodo. Še me tri smo se pred vhodnimi vrati spraševale, če niso ravno poribali. Ampak ne, tla so taka od vseh solz, prelitih ob brejkapsih. :)

Priporočam ogled, muzej se nahaja na Gornjem gradu. Še posebej pa vsem priporočam eno takole radirko slabih spominov. :) Ali kot pravi citat na eni izmed sten muzeja There is properly no history, only biography.

PREBERI

ALEX STEINWEISS: mojster ovitkov

ALEX STEINWEISS: mojster ovitkov

četrtek, 31. marec 2011

Med moje najljubše umetnike tega sveta lahko od včeraj prištejem tudi Alexa Steinweissa. Ob takih "odkritjih" si vedno očitam butastost in nerazgledanost, ker vsa ta fenomenalna likovna dela obstajajo že skoraj stoletje, jaz pa nič ne vem o njih. Včeraj sem se šla malo naslajat nad knjigami v Konzorcij in tam je bila - ogromna, težka, ohinsploh lepa (in ohinsploh draga) monografija tega pionirja oblikovanja ploščnih ovitkov. LPjk. Preden je Steinweiss leta 1938 pri triindvajsetih letih oblikoval prvi ovitek, so bile plošče ovite v navaden poštarski (tisti rjav, no) papir. The rest is history.

PREBERI

B E K S T E J Đ

B E K S T E J Đ

torek, 22. marec 2011

Ali lepo po slovensko - zaodrje. Po včerajšnji krasni marionetni predstavi so nas lutkarji povabili v zaodrje. Kako fino, da sem čisto po slučaju imela v torbi Arčija, ne? :) Tako lahko tudi vam pokažem, kaj vse se skriva za tistim mini okencem.

Tole je konstrukcija, na kateri se menjujejo scene. Tisti pravokotnik čisto na koncu je okence, na drugi strani pa smo bili gledalci. Predstavljajte si štiri odrasle ljudi, kako se eno uro tiščijo tukaj, z marionetami v rokah, hkrati pa menjujejo prizore, so lučkarji in še kaj. 

Najboljši moment v predstavi je bil, ko želi hudič barantati za Gašperčkovo dušo, ta pa reče, da je nima, ker mu je mojster Klemenčič ni naredil. :) Marionete iz te predstave sicer niso originalne, z mavčnimi odlitki so jih replicirali, saj so originalne pač preveč dragocene. Nekatere stvari pa so še vedno točno tiste, ki jih je desetletja nazaj naredil in uporabljal mojster Klemenčič. Recimo Viva kartonast tulec, ki ga uporabljajo kot zvočnik. V bekstejđu je prašno, reflektorji so močni, igralci pa imajo čisto posebne glasove. Ah, fino doživetje.

PREBERI

DAN LUTK

DAN LUTK

ponedeljek, 21. marec 2011

Le kako je boljše obeležiti svetovni dan lutk kot z obiskom lutkovne predstave? Lutkovno gledališče obiskujem praktično vsak dan, predstave pa bolj malo. :/ Vem, vem. Se bom poboljšala. Se mi zdi pa kar fajn privilegij videti lutke od blizu, ko se recimo miška iz Bobka in barčice malce polomi ali pa me v bekstejđu preseneti opica, ki visi s stropa. Štiri muzikante znam tudi že skorajda na pamet, hostese iz gledališča pa Sapramš (kot ljubkovalno rečemo Sapramiški) straši še v spanju. :)

Ampak danes zvečer grem pa na lutke in to na miniaturne lutke! V mini dvorano Kulturnico na Židovski stezi. Doktor Faust je prav posebna lutkovna predstava. Prvič je bila uprizorjena leta 1938, pobudnik zanjo pa je bil oče slovenskega lutkarstva, Milan Klemenčič. Klemenčič se je nad marionetami navdušil še kot otrok v Gorici, nato pa je študiral slikarstvo in ves čas študija zahajal v znamenita lutkovna gledališča v Italiji in Nemčiji. Leta 1910 je na svojem domu v Šturjah pri Ajdovščini odprl vrata svojega Malega marionetnega gledališča. Oder tega gledališča je bil velik vsega 40x23 centimetrov, lutke pa so bile velike le 10 centimetrov. Po vojni se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča, prvega (pol)poklicnega lutkovnega gledališča v tedanji Kraljevini SHS.  

Gledališče je delovalo med leti 1920 in 1924, nato pa je moralo zaradi finančnih razlogov zapreti svoja vrata. Kar deset let je razočarani Klemenčič potreboval, da se je spet vrnil k svoji ljubezni. Leta 1936 je kar v svoji dnevni sobi dvignil zastor gledališča Miniaturne lutke. Naenkrat si je lahko predstavo v tako majhnem prostoru ogledalo le 30 ljudi. V tem obdobju je nastala tudi predstava Doktor Faust. Sceno in lutke je kajpada naredil Klemenčič sam. In uiii, prav te male marionete grem gledat danes.

vir fotografij: LGL

PREBERI

RAZSTAVA ZA RISBE IN VIDEO.

RAZSTAVA ZA RISBE IN VIDEO.

četrtek, 10. marec 2011

bili smo pri mini na otvoritvi njene razstave v kinu šiška. bile so risbe in bili so videi  in bilo je res fino.

 moje fotke razstavi delajo krivico, zato naj vas še enkrat opomnim, da bo ta na ogled do 27. marca.

PREBERI

MILJENKO LICUL

MILJENKO LICUL

torek, 22. februar 2011

Naj vas popeljem na virtualni sprehod po razstavi v spomin in čast grafičnemu oblikovalcu Miljenku Liculu. 

Ne le, da je Licul ena najpomembnejših person grafičnega oblikovanja v slovenskem prostoru (zagotovo poznate "njegove" podobe za Pivovarno Laško, Univerzo v Ljubljani, Mestno občino Lubljana in še mnoge druge), pomembno je prispeval tudi k podobi republike Slovenije. Oblikoval je namreč tolarje in evrske kovance, predloge za osebni dokument, potni list in zdravstveno izkaznico. Več o Miljenku Liculu, njegovemu delu in razstavi si lahko preberete tule. 

Pregled Liculovega ustvarjanja je razstavljen na vseh treh nivojih galerije. Steklena galerijska konstrukcija sicer omogoča maksimalen izkoristek naravne svetlobe, vendar pa v kombinaciji s steklenimi razstavnimi panoji odsevi malce zmotijo gledalsko izkušnjo.

V najvišjem nivoju, na balkonu, obiskovalca čaka eksplozija rožnate. Zelo grafično in všečno. Panoji se lomijo pod različnimi koti, nekatere pa sekajo tudi bele pregrade.

Tole so morda najbolj značilni elementi Liculovega oblikovanja - združevanje različnih tipografskih elementov, igranje s postavitvijo, barvanje črk. Ista kombinacija kot zgoraj se pojavi tudi na oglasnem panoju za razstavo ter tudi na monografiji, ki je ob njej izšla.

Joj, takoj bi imela tak denar. Zelo moderno in kul. :)

----

Razstava (ki jo je Narodna galerija - tudi zanjo je vizualno podobo naredil Licul -  pripravila v sodelovanju s Fundacijo Brumen) bo v steklenem prizidku/vhodni avli galerije na ogled vse do 8. maja. Brez skrbi, niti slučajno nisem pokazala vsega, zato se ne jezite name zaradi te reportaže in se odpravite na ogled.

PREBERI