SLIDER





LONDON // IZLOŽBE

torek, 12. junij 2012

V Londonu niti približno nisem fotkala toliko kot ponavadi. Preveč ljudi povsod, jaz pa rada v miru poslikam vsak kotiček izložbe brez mimoidočih v njih (moje vreče in torbe izvzete, heh). Poleg muzejskih štacunc, kjer itak vsakič malce umrem in mi srce plapola ob vseh lepotah, glava pa ga opozarja na trapaste dimenzije kovčka in kako si bom vse te printe in plakate raje naročila po pošti, dvestoenaintridesete beležke pa tudi ne rabim, sem se lepih izložb nagledala predvsem na Sloane Streetu. Tam je tudi trgovinica LARE BOHINC. Izjemno prijetno dekle nam je razkazalo Larine izdelke, jaz sem jo nevljudno spraševala, kje ima Lara studio /za en rojstni dan si namreč želim na obisk k Lari in Niki/, pobožale smo svilene šale in šepetale v slovenščini o vseh detajlih in šiku. 
In smo šle dalje, po ulici prestiža vse do kičastega in z vsem napolnjenega Harrodsa, kjer sem si kupila petkilski ACNE PAPER in rekla fakof mislim na težak kufer. Na koncu sem si itak kupila še enega, hihi, vse za nepomečkane plakate in revije! Tam okoli je tudi fletna uličica, kjer domuje britanska kraljica punčkastega pin up kiča. LULU GUINESS, seveda! Že prodajalka je povsem ustrezala profilu, mene pa sicer ves ta lak in žnablčki niso prepričali. 
Za Angleže je značilna tudi kultura klobučkanja, zato sem in tja naletiš tudi na kakšen mini butik z njimi. Spodaj levo pa je Marnijeva izložba. 
Na Sloane Squaru je tudi trgovinica KATE SPADE, a me smo vanjo pokukale v Covent Gardnu. Pred lično prodajalno sta dekleti, oblečeni v tipičen KS slog, pripravljali čajanko za mimoidoče.
Mmm, kolački in sparklingstrawberrylemonade! Res luškanu. Ampak mene je pa daleč najbolj prevzelo izložbeno okno nevemtočnokatere štacunce. To je to. Okej, v Anthropologie sem pa itak posnela precej fotk, zato si zasluži posebno objavo.


LONDON / BETKIN DŽUBILI

ponedeljek, 11. junij 2012

Obiskati London prav v obdobju praznovanja Betkinega diamantnega džubilija je bilo prav posebno doživetje. Tko no, ko se nad tabo svetlikajo ognjemeti, množica, ovita v barve britanske zastave, poje, in nimaš kaj, še ti pritegneš God Save the Queen, čeprav znaš samo refren (študije pa kažejo, da tudi Britancem ne gre dosti bolje:). In ponovno smo se zaljubljale v Harryja, komentirale Katine oblekce, vsak večer v hotelski sobi na BBC News preverjale, kako kaj princ Philip in njegov mehur in malo šmrkale ob dokumentarcu o Williamu in Dianinem pogrebu. Britanci so patrioti, ne le, ko gre za fuzbal, olimpijske in kriket. In Betko imajo radi. In jaz, ki imam tudi sicer en softspot za evropske kraljeve dvore, sem šele ob vseh teh zastavah, razstavah, koncertih, čakajočih množicah (kljub dežju) in retrospektivnih prispevkih na TV, dobila občutek o veličastnosti kraljice Elizabeth II. Stara je bila toliko kot jaz, ko je prevzela krono, in bila je prelepa na tako poseben, dostojanstven in eleganten način. In še zdaj je. Tko, toliko o Beti in njenem džubiliju. Jutri pa sledi že bolj Pepermintasta izložbena objava :) V LDN namreč nisem šla zaradi jubileja, da ne bo kdo dobil takega občutka po tej uvodni objavi, hihi.

LONDON PACKING

petek, 1. junij 2012

moja uniforma zadnjega meseca :)
Uf, jaz res nisem dobra v pakiranju. Najbrž zato, ker tudi sicer nisem ravno biserček, kar se tiče reda v omari ... in kaj pa je drugega kovček/ruzak kot omara v malem. Vedno vzamem preveč s seboj, sploh stvari, ki jih nikoli ne rabim/oblečem, zato sem za tale London trip, ki se začne jutri, naredila dober plan. Ker nameravam domov prinesti veliko več kot pa odnesti tja, sem garderobo skrbno splanirala. Najbolj težak del mojega kufra bo itak Arči z vso svojo kompanijo. In glede na družbo dveh fashionable in zabavnih punc se obeta shop till you drop teden. V bistvu komičakam. Poležavanje v parku, kraljičin jubilej, stritstajl, štacune, galerije, muzeji, klubi, fotkanje, angleščina. V lovu za lepimi kavarnicami sem že naredila eno pinterest mapico, a zadnje dni nisem ravno pridno zbirala linkov. Torej vprašam vas: KAM V LONDONU, ČE SI PEPERMINT GIRL?

ŠTANTKI / PARK TABOR '12

četrtek, 31. maj 2012

Ourajdi. Uspelo mi je (tudi letos) pokukati na Umetniški sejem v parku Tabor, ki je enostavno ♥, eden mojih najljubših prostorov v LJ. Mimo sem šla zelo na hitro, vse zaradi Peperminta, ker zadnje čase res ne vidim drugega kot ekran, ekran, ekran. Aja, in tipkovnico. Aja, in knjige. Površen sprehod skozi objektiv je tudi vse, kar sem pripravila za danes. Upam, da vas, če sejma niste obiskali danes, spodbudim vsaj k obisku naslednjega, ki bo že prihodnji mesec. Pohvale vsem razstavljalcem, ki jih dežek ni pregnal!

TEDEN MODE // AJDOVŠČINA

ponedeljek, 21. maj 2012

Od danes pa do sobote v Ajdovščini poteka Teden mode, ki ga pripravljajo v tamkajšnjem mladinskem centru Hiša mladih. Organizatorji že nekaj mesecev pripravljajo program, ki se tako ali drugače vrti okoli mode. Klik, klik. Modne revije mladih oblikovalcev, modne razstave in delavnice, vintage & fashion trgovinica, vintage piknik, art market, predavanje o modi, tečaj šivanja in sitotiska in okrogla miza o modnih blogih, na kateri bom sodelovala tudi jaz. Priznam, da se bolj kot tega, da bom v soboto za omizjem sedela z Evo, Anžetom in Alice, ki imajo o modi zagotovo veliko bolj izdelano in tehtno mnenje kot jaz, veselim že samega obiska Ajdovščine in Hiše mladih, ki je enostavno prečudovita. In iz tistih koncev poznam same fajn ljudi Pridete naokoli?

U MEĐUVREMENU

četrtek, 17. maj 2012

V četrtek (pred enim tednom) sem pometla naš balčkončič z razgledom na žerjave, ljubljanske hribčke, zvonike in antene, si skuhala en čaj, vanj vsula 6 kock ledu in se zleknila čez dva zložljiva stola. In čitala. Stripe, te taoldskul, se čita. In moja najljubša beseda v stripih je "u međuvremenu". Ne le, da me vedno znova nasmeji, po mojem mnenju nosi še toliko drugih pomenov, ki odlikujejo stripe. Kako te samo ti znajo v hipu prestaviti iz enega prizora v drugega in kot bralec povsem zaupaš toku zgodbe. Verjameš dvojno, sliki in besedi. Kokrkoli že, fino je bilo, cel paketek Blek-Zagor-AlanFord sem prebrala v dveh dneh.

ALAIN LE QUERNEC V AVLI NLB

(priznam, vir fotk je google :)
V Galeriji Avla stolpnice NLB bodo nocoj odprli oblikovalsko razstavo francoskega grafičnega oblikovalca Alaina Le Querneca, ki je in ostaja eden največjih mojstrov (družbeno angažiranega) plakata. Je samouk. O svoji branži zna povedati tole: Plakatar? Beseda je zastarela. Umetnik? Beseda je ohola. Oblikovalec? Oznaka je preveč tehnična. Reklamar? Brez žalitev, prosim! Pravzaprav ne vem, kako naj bi svojo dejavnost poimenoval. Na odprtju razstave bo prisoten tudi avtor, njegova dela pa bodo v Ljubljani na ogled vse do 13. septembra. 

SKOZI IVIN OBJEKTIV

sreda, 16. maj 2012

Pred kakšnim mesecem sem na intervju povabila IVO NOVAK, ki jo, sem prepričana, že vsi dobro poznate po njenih čudovitih fotografijah, ki jih deli na svoji v nulo dodelani, premišljeni in prelepi strani in iskrenem blogu. Dobili sva se v kavarnici, a še preden sva začeli s pogovorom ~ o poročni fotografiji, seveda ~ je morala Iva opraviti še en sestavni del intervjuja, fotografiranje. Vmes je prišla še po svoj fotoaparat, jaz pa sem se med čakanjem zaposlila s pregledovanjem zapisanih vprašanj, napisala nekaj opomb in, hja, že začela risati in pogledovati na uro, kje le sta se Iva in fotograf tako dolgo zadržala ... In potem s kotičkom očesa opazim Ivo, kako fotografira ... mene. Zgodba med mano in fotografiranjem res ni romantične narave, če fotoaparata ne držim v roki jaz, ampak kdo drug. Zato sem postala nervozna in se takoj uprla. Ko sem nato Ivo spraševala vse sorte o poročni in zaročni fotografiji in se je razgovorila (že to počne s takšnim žarom, da je kar neverjetno!) o procesu dela, sem nekje v kotičku misli že sumila, da bi se njej pa nekoč nekje pa res pustila fotografirati. Recimo, če se bom kdaj res poročila pa to. No, Iva me je tistega hladnega jutra nekajkrat vseeno uspela ujeti v objektiv. In čeprav sem na fotografijah jaz in sem sama sebi seveda čudna, sem po drugi strani točno taka. 

Iva, hvala ti še enkrat za pogovor in fotkice (kjub upiranju sem vesela, da jih imam:).

SEJEM Z LEPIM LETAKOM II.

torek, 15. maj 2012

Leto je naokoli in spet se na vrtu za Filofaksom dogaja Liber.acov sejem akademske literature. In kako hecno, tile letaki so bili prva stvar, ki sem jo danes uočila, ko sem stopila na FDVfaks. Prav ste prebrali, na faksu sem bila, uiii, gremo lahko zdej dalje s temi letaki? :) Poleg tega, da so drugačnih barv kot lanski, so tudi trši in oblikovani kot razglednica. Fajn sta se to spomnila, VBG Grega in Nina!  In a moram res spet fehtat za plakat?! Ful bi se podal k Stockholm plakatu, res.

SPEACHLESS

nedelja, 13. maj 2012

Well, bom iskrena. Poleg tega, da mi je tale moja spletna stran v preteklih treh letih (ja, ravno te dni je Pepermint pihal svečke, kmalu pa boste nanj priklikali kar milijontič!) prinesla sama fina poznanstva, priložnosti, odkritja in še in še, mi polepšala marsikateri dan, me spodbudila k sprehodom in izletom z Arčijem v rokah, mi še bolj odprla oči in čut za lepo in nasploh pripomogla k temu, da vem, kaj rada počnem in sem kakršna sem ... mi je prinesla tudi veliko krasnih  materialnih reči. Darilc. Zahval. Pozornosti. In jaz to tako težko vzamem, kar vprašajte moje domače, kako sem v zadregi, ko me pričaka kakšen paketek. Ponavadi grem po hitrem postopku gor v svojo sobo ležat na posteljo in razmišljat, kako krasno je, da se nekdo spomni name kar tako in se spet znajdem v tem hecnem začaranem krogu razmišljanja o Pepermintu. Jaz sem ful čudna, verjemite :)

In potem se je v petek zgodilo nekaj zares hecnega, čudnega in lepega obenem. Posedali smo v Argentinskem parku in N. je skočila pozdravit neko dekle, ki je ostali nismo poznali. Čez nekaj časa obe pristopita in N. mi predstavi Tamaro. Že prej sem opazila, da to dekle nosi verižico Micica in čeprav ne nagovarjam neznanih ljudi, me je res imelo, da bi jo šla vprašat, kje jo je kupila. Ker ste najbrž že opazili, da do hrvaške znamke nakita gojim same simpatije, je bil moj plan en izlet do Reke in obisk studia. Nekoč. Enkrat ob priliki. Mogoče kdaj. Nooo, s Tamaro si seževa v roko, nakar reče, da ima nekaj zame in začne brskati po torbi. Ven potegne bel škrniceljček in mi ga poda. In kaj piše na njem? Micica. In kaj je notri? Ta preprelepa broška. 

Mislim, da so se mi takoj začele tresti roke in nič mi ni bilo jasno. Od kje ta punca, ki me prvič vidi in je čisto slučajno tam v parku, v torbi nosi nekaj zame, nekaj z Reke, nekaj od Doris in Stefana. Zame.  

 Zdaj pa ne vem več, kaj naj sploh še napišem. 
Doris in Stefano, hvala vam puno!

{in hvala vsem, ki veste, da Pepermint ni kar tko}
© PEPERMINT • Theme by Maira G.