SLIDER





niz razstav.

petek, 28. maj 2010

ta teden sem bila na parih razstavah. razstavo ilustracij jelke reichman sem že predstavila. za rep pa sem ujela čar lesa na magistratu. magistrat je presenetljivo lep prostor za razstave, notranja dvorišča so lepo svetla in predvsem zelo tiha in mirna.
prireditev ČAR LESA se je sicer začela že 12. maja z odprtjem prvega dela razstave v cankarjevem domu - ta se je zaključila 16. maja. drugi del razstave, ta na magistratu, pa je bil na ogled od 13. do 24. maja. les je lep, mehek ali trd, svetel ali temen, obdelan ali neobdelan. nekaj industrijskih izdelkov notranje opreme ter unikatnih in umetniških izdelkov iz lesa sem torej ujela na zadnji razstavni dan.
v drugem notranjem dvorišču pa so na ogled porterti pesnikov in pisateljev fotografa jožeta suhadolnika.
no, in še četrta v nizu razstav, na drugem, pa tudi ne preveč oddaljenem koncu mesta, v galeriji Avla. dovolj časa imate (do sredine septembra), da si ogledate razstavo ilustracij nemškega oblikovalca, grafika, ilustratorja christopha niemanna. fino!

happy birthday, pepermint!

torek, 25. maj 2010

ja, skoraj bi pozabila in zato nisem pripravila nič posebnega.  danes namreč mineva eno leto od prve objave na pepermintu, hihi. spomnim se, kako sem izbirala njegov prvi lejaut, prvi header. kako sem mesece prej razmišljala, da bi nekaj naredila, nek magazinček, nekaj pač. nekaj, česar ni. kako so bile ideje in plani veliko večji od tega, kar je potem nastalo, ker nisem potrpežljiva in ko se zaljubim v neko idejo, jo hočem čimprej izpeljat. no, pa je nastal pepermint. a zakaj pepermint? ker mi je beseda nadvse všeč, ker ni predolga ne prekratka, pa še predstavlja en tak mini bonbonček, ki osveži. ne vem, kaj sem si predstavljala, da bo nastalo in ne vem, kam me bo tole vsakodnevno zrenje v prazen okvir pod "nova objava" pripeljajo. se še spomnim, kako sem zbirala pogum, da pišem tjaši za prvi intervju. kako vsiljivo sem se počutila. pa evo, sem se kar ufurala. :)

pepermintić moj, lepo mi je s tabo. zaradi tebe se mi zdi, da sem pa le naredila nekaj iz sebe še pred diplomo. :D

odsevi v otroških očeh

razstava ilustracij Jelke Reichman
Galerija Kresija
tudi v mojih očeh so odsevale ilustracije jelke reichman. ko sem bila majhna punčka, pa tudi zdaj (pa ne samo zato, ker delam v knjigarni:). je ena mojih najljubših ilustratork. okroglolični obrazki njenih narisanih otrok so bili vedno tako lepi, najbolj pa so mi bila všeč njihova oblačilca. nič ni bilo videti, da imajo mokre rokavičke, ko so se sankali. ali da se jih kamenčki špikajo, ko bosi tekajo po travi. da o zajčkih in lisičkah in mačkih murijih niti ne govorim. do konca meseca imate čas, da se vrnete v otroštvo v galeriji kresija pri tromostovju.

DIY: fabric tape

ponedeljek, 24. maj 2010

tole sem videla pri ez, ona pri mayi, ta pa pri kathrin. saj veste, kako vedno jamram zaradi papirnatih selotejpkov, a ne? in seveda sem se v hipu odločila, da si selotejpke iz blaga naredim tudi jaz.

P R I P O M O Č K I
peki papir + mekol + škarje + krep papirni lepilni trak + trakovi blaga

L E T ' S   D O   I T
lepilni trak nalepimo na peki papir. lepilni trak naj bo matiran, nikakor ne ta svetleči, saj se le tako lepilo in posledično blago sprime z njim. peki papir nadomešča spodnjo plast, ki jo bomo ob uporabi sproti lepili stran (kot recimo pri nalepkah).
na trak nanesemo lepilo. na mekolu sicer nič ne piše, da lepi tudi blago, ampak preverjeno ga. če ne pretiravamo s količino, lepilo tudi ne bo pronicalo skozi površino blaga. mekol je zakon!
nalepimo plast blaga. ker je večina blaga raztegljiva, vam odsvetujem pretirano napenjanje traku v želji, da bi ga čim lepše poravnali. ko se bo lepilo posušilo, se bo blago namreč skrčilo, selotejp pa nagubal, tega pa seveda nočemo. spljoh! vseeno pa z dlanjo iztisnemo morebitne zračne mehurčke med blagom in lepilnim trakom.
nalepimo še drug, tretji, četrti... trak blaga. najbolj lep je tak z gostim vzorčkom, da potem vsak odrezan košček pride do izraza. pa tudi barve seveda naredijo svoje.
evo jih, skoraj vsi moji trakovi med sušenjem. doma imam eno veliko škatlo vseh sort retro blaga in če sem do sedaj šparala tisti oldskul brezrokavniček in kiklco, sem za ta projekt brez milosti zarezala tudi v njiju, ha!

ko se trakovi posušijo, jih lepo naravnost obrežemo in previdno zavijemo v rolco. konce prilepimo z rjavim selotejpkom. takole, a niso luštni?

U P O R A B A
a zakaj bi jih sploh potrebovali, vas zanima? hja, recimo za zavijanje darilc, lepšanje paketkov, pisemskih ovojnic, lepljenje fotografij na zid/inspiration board...
seveda lahko izrežemo tudi kakšne druge oblike, ne le preproste trakce. moja prva izbira je seveda srčk. ;)
pa še ena gasilska. ;)
no, dve.
ah, možnosti uporabe so neskončne. zelo luškan, preprost in endvatri projekt! upam, da bom koga navdušila, da se ga loti še sam.

m a g d a l e n a ' 1 0

torek, 18. maj 2010

bila je mrzla deževna sobota, ko sva se z ninoleno iz LA odpravili proti daljnemu MB. brisalci so šibali sto na uro, avto pa s hitrostjo, prilagojeno razmeram na cesti, seveda. pri slovenskih konjicah je na cesto kot naročeno pred naju zapeljala eva sardina, ki naju je mojstrsko vodila direkt na frej parkirplac v centru. :)
dež, dež in še enkrat dež (pa še mraz za povrh!) je zaznamoval letošnji finale magdalene, festivala kreativne komunikacije. moje superge so bile premočene že na prvi trasi od parkirplaca do naskovega dvorca, kjer smo se pofočkale in spoznale eno izmed organizatorjev, katjo. dobile smo goodie bags, nina pa še najlepšo majčko, ki sva si jo sicer želeli tudi midve z evo, pa so žal/na srečo že zdavnaj pošle. ninina je bila pač najboljša.
magdalena je pač še bolj kul, ko je lena magda.
za začetek nekaj statistike. letos je na magdaleni sodelovalo 574 del, ki so jih prijavili oblikovalci (ali kaj drugega, da ne bom delala razlik) iz enajstih držav. dela so bila razdeljena v 14 kategorij. a vam jih naštejem? print + outdoor + small promos + music videos + TV ads + website design + creative media conten for the web + experimental + magazine and newspaper design + book design + CD cover design  + visual identity + typography + packaging design. pa smo šle pogledat razstavljena in nominirana dela.
iz naskovega dvorca smo po ogledanem odšle tudi v UGM, kjer je bila razstavljena glavnina prijavljenih del. super plac.
oznaka na wc-jih v ugm.
za reportažo in terensko delo si je treba kdaj tudi kaj zapisat. :P
in potem, potem smo končno prišle v najlepšo dvorano s čudovito poslikanim stropom, kjer je nina že z vhodnih vrat zagledala svoj plakat, zaradi katerega smo sploh pristale na festivalu. uiii. aplavz!
evo ga. pa še od blizu:
nakar smo odšle na eno orng kavo v nadvse lepo zrihtan rožmarin. okej, kavo in tortice in čokoladni mousse. dež se kar ni hotel ustaviti pa smo se kar zasedele. nato se je eva poslovila, z nino pa sva počakali na večerno podelitev nagrad, ki je spet potekala na drugi lokaciji - v narodnem domu.  začela se je z več kot polurno zamudo. prvi minus. in potem, kar se je dogajalo potem... saj ne vem, ali so bile vse tiste težave z displejem in računalnikom nenačrtovane ali del programa... ampak vse skupaj je bilo prav mučno za gledat. naj me kdo prepričuje, da je bil program en velik hec, ampak mu ne bo uspelo. meni se je vse skupaj zdelo precej klavrno in nenazadnje, nespoštljivo do nagrajencev. kakorkoli že, večino nagrad (zlatih modrcev) so pobrali mladi hrvaški oblikovalci. glavno nagrado letošnjega festivala, magdaleno torej, pa je prejela zagrebčanka katarina zlatec za oblikovanje kataloga DKSB. ostali zmagovalci so napisani tule.
za ves fotomaterial je poskrbela eva

utrujeni od vsega sva še malo postali ob šanku (haha, kako se to sliši:), kjer sva spoznali še zabavnega kopiurajterja iz zagreba, nato pa jo popihali domov.  nina, hvala za fin izlet, varno vožnjo in kot vedno dobre debate + eva, hvala za vodstvo po MB, super družbo in fotke. pepermintova prva press izkušnja je bila torej bolj tako-tako. biti medij ni lahko. :)

knjigo sodim (tudi) po platnicah.

petek, 14. maj 2010

jaz sem en tak velik estet. ne bom rekla, da je moj vid kaj posebno oster, zagotovo pa se zaostri, fokusira in zazumira, ko vidim kaj lepega. zanimivega. drugačnega. in odkar si ogledujem reči še z mislijo na pepermint, imam nekje v telesu skrit še tak visokofrekvenčni alarm, ki me dodatno opozori na tak objekt. in potem vlečem in žepa mobitel, da si zapišem eno zabeležko, ali moleksina, da kaj načečkam. da ne pozabim.
škoda, ker si v knjigarni nisem ogledala, kdo je oblikoval tele knjižne ovitke. so mi pa nadvse všeč. obljubim, da grem jutri še enkrat mimo in pogledam kolofon na zavihku. naslovi so iz zbirke žepna beletrina študentske založbe, vsaka knjiga pa stane pičle 3€. in škoda za tako majhno resolucijo fotk. in ne, to ni sponzorirana objava. :)
© PEPERMINT • Theme by Maira G.