5: Nejc Gazvoda

5: Nejc Gazvoda

ponedeljek, 31. maj 2010

Nejc Gazvoda je najbrž večini poznan kot mladenič, ki je nekaj let nazaj presenetil javnost z večkrat nagrajeno zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide ('04). Vevericam se je štiri leta zatem pridružila še druga od njegovih kratkozgodbnih zbirk, Fasunga, izdal pa je tudi tri romane, Camera Obscura, Sanjajo tisti, ki preveč spijo ter V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta. Če rečem, da je Nejc zaljubljen v zgodbe, najbrž ne udarim kaj dosti mimo. Če ne drugega, lahko opazko potrdi Nejčeva druga ljubezen (ali prva, tega pač ne vem:) - film. Zaključuje namreč študij režije, kot koscenarist pa je sodeloval tudi pri celovečercu Osebna prtljaga. Tudi danes boste brali o zgodbah. Filmskih. Ljubezenskih, kakopak.

Za Pepermintovih 5 je Nejc izbral njemu najljubše flmske ljubezenske prizore. Uživajte!

1. SANJSKA POROČNA SEKVENCA V FILMU DU LEVANDE

Če bi moral (pogojeno z življenjem!) definirati ljubezen, bi pokazal ta prizor. Kdor bi začutil, bi začutil. Če ne bi, ne navija za isti klub kot jaz. Film je trenutek, ko besede umrejo iz spoštovanja, ker so izgubile bitko. Mojstrovina Roya Anderssona in moj najljubši filmski prizor.

2. KONČNI PRIZOR V FILMU OASIS

V resničnostnih šovih so se zaredili povprečneži, ker naj bi ljudje hrepeneli po junakih, ki so njim enaki. Ampak potem to ni junak, ne? Junake od bedakov ločijo dejanja. In končno dejanje glavnega junaka v filmu Oasis korejskega režiserja Chang Dong Leeja je tisto, ki iz njega dokončno naredi človeka, ki ga spoštuješ. Kljub temu, da je posiljevalec in morilec. Več ne povem, da se boste potrudili in izvohali ta spregledan biser (tudi priložena sekvenca ni tista, o kateri pišem).

3. PRIZOR Z JASTOGI V FILMU ANNIE HALL

Odnosi so behemoti umetnosti, a ko prideš blizu, vidiš drobne koščke iz katerih so grajeni. Scena, ki najlepše pokaže, zakaj so pomembne »male reči«. Zakaj se razhajamo in prepiramo zaradi »nepomembnosti«. Jastogi in nevrotičen očalar, ki jih lovi po kuhinji, dvakrat – ampak jasno mu je, zakaj bi s prvo žensko lahko preživel celo življenje, z drugo pa ne. In jasno je tudi nam.

4. PRIZOR ŽIVLJENJA V PIXARJEVEM UP

Včasih sem rad pameten in ciničen, ko pride do medsebojnih odnosov in njih kompleksnosti. Potem pa sem v kinu po koncu sekvence te Pixarjeve animacije brisal špegle v majico in upal, da se mi bodo solze posušile do prižiga luči. Čustvena bomba. Po svoje je žalostno, da se me od sodobnih visokoproračunskih Hollywoodskih filmov dotaknejo le še Pixarjeve animiranke. Nadvse priporočam tudi WallEja, ki je kot celota boljši film.

5. PRIZOR V ZVOČNI KABINI V BEFORE SUNRISE

Film si ljubosumno lasti element pogleda. Tega nima nobena druga umetnost, v sledeh morda teater in fotografija, a ne tako zelo živo kot film. Nekaj minut, nekaj pogledov, a jasno nam je vse – nikoli se ne bosta pozabila. Prevečkrat sta umaknila pogled. In prevečkrat sta ga vrnila.

PREBERI

v i n i l k e #1

v i n i l k e #1

nedelja, 30. maj 2010

naš oči je bil v mladih letih DJ. doma imamo kar nekaj malih in velikih plošč. včasih sem imela v sobi gramofon (dokler se ni pokvaril) in največkrat sem poslušala abbo in oprosti mi katrin. nekaj let nazaj je bila v MGLC raztava ovitkov gramofonskih plošč in lani sem napisala seminar paper z naslovom družbenokritična dimenzija oblikovanja na primeru CD ovitkov in v ta namen prebrala zbornik, ki je ob tej razstavi izšel. artcoustic - zgodbe z ovitkov gramofonskih plošč. fino branje.

in vse to so miselne povezave, ki jih imam z vinilkami. včeraj sem jih odbrala en kup. nekatere so najbrž kultne, nekatere so hecne, nekatere pa prav navdušujoče oblikovane. fotk sem naredila miljaužnt, zato sem se odločila, da naredim eno serijo za čez teden. če koga vinilke in oblikovanje ovitkov ne zanima, mi je zelo žal, oziroma mi ni - prav nič. odklikajte pač kam drugam. :)

bowie + jagger - dancing in the street 

{jezuskristus, jagger v videu, vse od stajlinga do frizure in vsega pač, smeh.}

PREBERI

mina fina v kapsuli.

mina fina v kapsuli.

sobota, 29. maj 2010

kaj štiri, pet razstav sem si ogledala ta teden. no, peto sem pogledala kar v izložbi, v podhodu ajdovščina se namreč nahaja galerija kapsula in tam visijo trakovi z ilustracijami mine žabnikar. če bi vstopila, bi si najbrž lahko ogledala še vse kaj drugega, ampak mudilo se je. pa drugič.

PREBERI

niz razstav.

niz razstav.

petek, 28. maj 2010

ta teden sem bila na parih razstavah. razstavo ilustracij jelke reichman sem že predstavila. za rep pa sem ujela čar lesa na magistratu. magistrat je presenetljivo lep prostor za razstave, notranja dvorišča so lepo svetla in predvsem zelo tiha in mirna.

prireditev ČAR LESA se je sicer začela že 12. maja z odprtjem prvega dela razstave v cankarjevem domu - ta se je zaključila 16. maja. drugi del razstave, ta na magistratu, pa je bil na ogled od 13. do 24. maja. les je lep, mehek ali trd, svetel ali temen, obdelan ali neobdelan. nekaj industrijskih izdelkov notranje opreme ter unikatnih in umetniških izdelkov iz lesa sem torej ujela na zadnji razstavni dan.

v drugem notranjem dvorišču pa so na ogled porterti pesnikov in pisateljev fotografa jožeta suhadolnika.

no, in še četrta v nizu razstav, na drugem, pa tudi ne preveč oddaljenem koncu mesta, v galeriji Avla. dovolj časa imate (do sredine septembra), da si ogledate razstavo ilustracij nemškega oblikovalca, grafika, ilustratorja christopha niemanna. fino!

PREBERI

DIY: zastavice za na mafinčke

DIY: zastavice za na mafinčke

četrtek, 27. maj 2010

ko sem jeseni spekla mafine za prvo pepermintovo čajanko, me je kameleonka vprašala, kje se kupi zastavice, ki so jih "krasile". ah, kaj bi kupoval, kar lahko narediš sam, je geslo vsakega vsaj malce ustvarjalnega človeka. pa sem se končno spravila k temu, da vam to najbolj simpl dekoracijo za zabave, prigrizke in pojedine, tudi pofotkano pokažem.

hm. že dolgo nisem pekla. :)

PREBERI

happy birthday, pepermint!

happy birthday, pepermint!

torek, 25. maj 2010

ja, skoraj bi pozabila in zato nisem pripravila nič posebnega.  danes namreč mineva eno leto od prve objave na pepermintu, hihi. spomnim se, kako sem izbirala njegov prvi lejaut, prvi header. kako sem mesece prej razmišljala, da bi nekaj naredila, nek magazinček, nekaj pač. nekaj, česar ni. kako so bile ideje in plani veliko večji od tega, kar je potem nastalo, ker nisem potrpežljiva in ko se zaljubim v neko idejo, jo hočem čimprej izpeljat. no, pa je nastal pepermint. a zakaj pepermint? ker mi je beseda nadvse všeč, ker ni predolga ne prekratka, pa še predstavlja en tak mini bonbonček, ki osveži. ne vem, kaj sem si predstavljala, da bo nastalo in ne vem, kam me bo tole vsakodnevno zrenje v prazen okvir pod "nova objava" pripeljajo. se še spomnim, kako sem zbirala pogum, da pišem tjaši za prvi intervju. kako vsiljivo sem se počutila. pa evo, sem se kar ufurala. :)

pepermintić moj, lepo mi je s tabo. zaradi tebe se mi zdi, da sem pa le naredila nekaj iz sebe še pred diplomo. :D

PREBERI

odsevi v otroških očeh

odsevi v otroških očeh

razstava ilustracij Jelke Reichman

Galerija Kresija

tudi v mojih očeh so odsevale ilustracije jelke reichman. ko sem bila majhna punčka, pa tudi zdaj (pa ne samo zato, ker delam v knjigarni:). je ena mojih najljubših ilustratork. okroglolični obrazki njenih narisanih otrok so bili vedno tako lepi, najbolj pa so mi bila všeč njihova oblačilca. nič ni bilo videti, da imajo mokre rokavičke, ko so se sankali. ali da se jih kamenčki špikajo, ko bosi tekajo po travi. da o zajčkih in lisičkah in mačkih murijih niti ne govorim. do konca meseca imate čas, da se vrnete v otroštvo v galeriji kresija pri tromostovju.

PREBERI